DZ je sinoči na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 28 proti za guvernerja Banke Slovenije imenoval Boštjana Vasleta. Vasle bo postal peti guverner slovenske centralne banke, na položaju bo nasledil Boštjana Jazbeca, ki je konec aprila odšel na drugo delovno mesto. Vasle je dolgoletni direktor Umarja in je sodeloval pri vseh ključnih ekonomskih izzivih v zadnjih 15 letih v Sloveniji. Koordiniral in izpeljal je nekaj ključnih projektov s področja razvojnih politik, znaten del svojega časa pa je namenil analizi ekonomskih tveganj.

Pričakovana odločitev sodišča v Strasbourgu
Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je pozdravila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da bo tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi Ljubljanske banke obravnaval veliki senat sodišča v Strasbourgu. Veliki senat bo odločil tako o dopustnosti meddržavne tožbe kot o njeni vsebinski utemeljenosti. "Nad novico iz ESČP nismo presenečeni, saj je Slovenija z vso resnostjo in trdnimi argumenti vložila to meddržavno tožbo," je povedala visoka predstavnica. Odločitev sodišča po njenih besedah pomeni, da bo postopek stekel in da bo imela Slovenija v tem postopku možnost predstavitve svojih argumentov, tudi morda na ustni obravnavi.

Nakopičena embalaža na plečih države
DZ je včeraj z 52 glasovi za in nobenim proti podprl predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. V skladu z zakonom bo država stroške za odvoz nakopičene embalaže in sveč prevzela na svoja ramena, znesek pa bo imela pravico izterjati od podjetij, ki niso opravila svojega dela. Predlog zakona na področju ravnanja z odpadno embalažo določa, da okoljska inšpekcija v 10 delovnih dneh od uveljavitve zakona pri izvajalcih javne službe izvede ogled lokacij, kjer ti skladiščijo odpadno embalažo. To mora izvajalec javne službe označiti in skladiščiti ločeno od novo prevzetih odpadkov.

Slovo od plastičnih krožnikov in slamic
V Evropski uniji je bil dosežen dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo, kot so na primer plastični krožniki ali slamice, je sporočilo avstrijsko predsedstvo EU. Ukrep naj bi začel veljati v dveh letih. Ker so pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic EU prvotni predlog Evropske komisije nekoliko spremenili, ga morajo zdaj v obeh institucijah še formalno potrditi. Prepoved naj bi veljala predvsem za izdelke, za katere so na voljo okolju bolj prijazne alternative. S tem naj bi zmanjšali količino plastičnih odpadkov, ki močno obremenjujejo okolje. Po ocenah komisije plastični izdelki za enkratno uporabo predstavljajo kar 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.

Predlogi SDS neuspešni v DZ
DZ je ocenil, da predlog poslanske skupine SDS za spremembe zakona o dohodnini, s katerimi bi med drugim znižali stopnje po dohodninskih razredih in zvišali splošno olajšavo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podoben predlog je DZ kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo ocenil že januarja letos. Enako so poslanci odločili tudi glede predloga novele zakona o vinu, s katero bi odpravili prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. V SDS so poskusili obstoječo zakonodajo spremeniti že leta 2016, a za to niso dobili dovolj podpore. Postopek pa se je včeraj končal tudi za predlog dopolnitev zakona o gasilstvu, s katerim je želela SDS dopolniti status operativnega prostovoljnega gasilca.

Specializacija znanj s področja prava
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu akreditirala program za izpopolnjevanje, ki so ga poimenovali Specializacija znanj s področja prava. Oblikovali so 20 modulov z različnih pravnih področij, izvajali pa jih bodo v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, Odvetniško zbornico Slovenije (OZS) in Odvetniško akademijo OZS. V študijskem letu 2018/2019 bodo izvedli 10 modulov, prijave pa so mogoče do 15. februarja 2019.

Pocenitev stroškov čezmejnih plačil
Evropski parlament in Svet EU sta minuli teden dosegla dogovor o poenotenju in s tem pocenitvi stroškov čezmejnih plačil v evrih po vsej povezavi. V skladu z dogovorom, ki ga morata obe ustanovi še dokončno potrditi, bodo stroški plačevanja v evrih zunaj evrskega območja, denimo na Hrvaškem, enaki kot za plačila v domači valuti. V območju skupne evropske valute oziroma znotraj enotnega območja plačil v evrih (Sepa) že od leta 2002 za vsa plačila veljajo enaki stroški. Ti so večinoma zelo nizki ali pa jih sploh ni. Po drugi strani pa so čezmejna plačila v evrih v članice EU zunaj evrskega območja pogosto predmet zelo visokih nadomestil oziroma pristojbin.(TFL)