Vlada je ob krizi Agrokorja in možnih učinkih na Mercator sprejela predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo. Namen je zaščititi družbo sistemskega pomena pred izčrpavanjem večinskega lastnika, ki je v insolvenčnem postopku. Izredni pooblaščenec hrvaške vlade v Agrokorju Ante Ramljak je slovenski predlog pozdravil, sicer pa je večina bank posojilodajalk pristala na prošnjo Mercatorja, da začasno ne bo uveljavljala klavzule o navzkrižni kršitvi njegovih finančnih zavez do upnikov (t. i. cross-default). Mercatorjeve obveznosti kljub zapadlim obveznostim njegovega lastnika, hrvaškega Agrokorja, ne bodo zapadle v takojšnje plačilo.

Prodaja NLB po delih
Vlada je sklenila, da bo Evropsko komisijo uradno zaprosila za spremembo zaveze glede prodaje NLB. Komisijo bo zaprosila za določitev možnosti, da 75 odstotkov minus eno delnico največje slovenske banke proda v več korakih. Do konca 2017 bi tako Slovenija lahko prodala najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca 2018. Slovenija se je sicer v zameno za zeleno luč Bruslja obsežni državni sanaciji NLB konec 2013 med drugim zavezala, da bo do konca letošnjega leta prodala večji del banke, ob tem pa ohranila kontrolni delež. Sama prodaja NLB po metodi javne prodaje delnic (IPO) naj bi stekla v drugi polovici tega meseca.

Arbitraža za izbrise
Vrhovno in ljubljansko okrožno sodišče sta ministrstvo za pravosodje glede osnutka zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah opozorili, da bi bilo bolje, da bi se za to zgodbo določilo obvezno reševanje sporov z arbitražo. Navedba, da predlog zakona nima posledic za državni proračun, je po njihovem nepravilna. Opozarjajo, da so "najbolj obremenjeno sodišče v državi, ki je že sedaj preobremenjeno z izključnimi pristojnostmi". Po mnenju sodišč bi bila "izvedba v arbitraži precej bolj optimalna in zmogljiva rešitev". Ta pa je po njihovem za vse vpletene stranke po naravi stvari vedno veliko bolj sprejemljiva.

Za predšolske otroke s posebnimi potrebami
Skupina poslank in poslancev je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. "Želimo zagotoviti povezavo storitev v zdravstvu, socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju, in jih povezati v celovit sistem, ki bo nudil podporo družini in ki bo povezal ključna področja življenja, v katerih sta otrok in družina udeležena," je pojasnila prvopodpisana pod predlog zakona, Jasna Murgel iz vrst SMC. Predlog predvideva tudi državno sofinanciranje vrtcev s prilagojenim programom oziroma t. i. razvojne vrtce, kar bo po besedah Murglove pomenilo razbremenitev za občine.

Za omrežja visokih hitrosti
Vlada je potrdila predlog novele zakona o elektronskih komunikacijah. Novela zakona bo med drugim v slovenski pravni red vnesla določila evropske direktive, ki uvaja ukrepe za znižanje stroškov izgradnje visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij in s tem pospešitev njihove vzpostavitve. Med ukrepi za znižanje stroškov je skupna in ponovna uporaba obstoječe fizične infrastrukture, in sicer vse vrste infrastrukture, ne le komunikacijskih omrežij. Cenejšo izgradnjo naj bi prinesle med drugim tudi spremembe pri usklajevanju in preglednosti načrtovanih gradbenih del in racionalizacija postopka izdaje dovoljenj.

Vlada proti alkoholu na športnih prireditvah
Vlada ocenjuje, da predlog novele zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi omogočil prodajo in ponudbo nekaterih alkoholnih pijač na športnih prireditvah, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagana ureditev bi po njenem mnenju prispevala k dostopnosti do alkohola, s tem pa k povečanju škodljive rabe alkohola. Predlog novele zakona je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem iz vladne SMC, proti predlogu zakona pa so se sicer izrekli tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.(TFL)