DZ je včeraj z glasovi poslancev Svobode, SD in Levice na izredni seji potrdil novelo zakona o dohodnini, ki bo ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravila nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Splošna olajšava se s 1. januarjem 2023 tako ne bo zvišala na 5500 evrov, pač pa le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja se ob tem odpravljajo. Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar je približno 2280 evrov več.(več)

Ustavno sodišče znova o neustavnosti uredbe o hrupu
Ustavno sodišče je sredi novembra zavrglo zahtevo varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ker je že v julijski presoji ugotovilo, da je uredba v neskladju z ustavo. DZ mora po takratni odločitvi sodišča neustavnost odpraviti v roku enega leta.(več)

Ustavno sodišče o zakonskih določbah glede prenehanja položajev v policiji vsebinsko ni odločalo, saj so že prenehale veljati
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevi sindikatov policistov za presojo ustavnosti določb novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, po katerih je policistom na vodilnih položajih z uveljavitvijo zakona prenehal položaj. Kot ugotavlja ustavno sodišče, so določbe v vmesnem času prenehale veljati. O zadevi tako sodišče vsebinsko ni presojalo.(več)

Ministrstvo za zdravje s spremembo uredbe glede možnosti zaposlitve dodatnega kadra na primarni ravni
Ministrstvo je nekoliko spremenilo uredbo o določitvi višine dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatka za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra na primarnem nivoju. Med drugim je nekoliko drugače opredelilo pogoje za upravičenost do dodatnih zaposlitev. Uredba se bo začela uporabljati decembra.(več)

Zagovornik načela enakosti predlaga dopolnitev vladne novele kazenskega zakonika
Zagovornik načela enakosti poslancem državnega zbora priporoča sprejetje takšnega besedila novele kazenskega zakonika, ki bi zajelo vse oblike kaznivih dejanj, storjenih iz nagibov sovraštva in nestrpnosti. To bi zagotovilo boljšo prepoznavo in ustrezno obravnavo storilcev teh kaznivih dejanj, so pri Zagovorniku zapisali v sporočilu za javnost.(več)

Sindikat delavcev trgovine s predstavniki trgovskih družb dosegel dogovor, stavke ne bo
Sindikat delavcev trgovine Slovenije je s predstavniki trgovskih družb po več mesecih pogajanj uspel doseči dogovor glede postavljenih zahtev po višjih plačah. To pomeni, da stavke, ki je konec minulega tedna visela v zraku, ne bo, je za STA potrdil generalni sekretar sindikata Ladi Rožič. Podrobnosti o izkupičku pogajanj bodo znane danes.(več)

V gostinstvu in turizmu vendarle konkretni pogovori o novi kolektivni pogodbi
Predstavniki delavcev in delodajalcev v gostinstvu in turizmu so prejšnji teden nadaljevali pogajanja za novo kolektivno pogodbo, saj se trenutna izteče konec leta. Kot so za STA pojasnili v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT), kjer so oktobra zagrozili s stavko, so za njimi prvi konkretni pogovori, kar jim vliva nekaj optimizma.(več)

Članice EU na seznam kaznivih dejanj dodale kršenje sankcij
Države članice Evropske unije so kršenje sankcij dodale na seznam kaznivih dejanj EU. To je konec maja predlagala Evropska komisija, ki je tedaj v luči ruske agresije na Ukrajino predstavila tudi predlog direktive za zaplembo premoženja tistim, ki bi kršili evropske sankcije.(več)

Evropska komisija predlaga priznanje covida-19 kot poklicne bolezni
Evropska komisija v posodobljenem priporočilu o poklicnih boleznih državam članicam EU priporoča, da covid-19 priznajo kot poklicno bolezen, če se z njo okužijo delavci na področju preprečevanja bolezni ali, v primeru pandemije, v sektorjih, kjer pride do izbruha in kjer je dokazano tveganje okužbe, so sporočili iz Bruslja.(več)

Svet EU potrdil direktivo za krepitev kibernetske varnosti in odpornosti
Svet EU je včeraj potrdil novo evropsko direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, katere cilj je odpraviti razlike v izvajanju ukrepov za kibernetsko varnost v posameznih članicah EU. Direktiva bo tako v prihodnjih dneh vpisana v uradni list EU. Države članice bodo po tem imele na voljo 21 mesecev, da določbe vključijo v svoje nacionalno pravo.(več)