EU denar za pomorstvo in ribištvo

Evropska komisija je Sloveniji v finančni perspektivi 2014-2020 iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo dodelila 24,8 milijona evrov. Slovenija je s predlogom zadovoljna, saj je uspela ohraniti enako raven kot v prejšnjem obdobju, čeprav je obseg sklada manjši, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Sloveniji je za izvajanje skupne ribiške politike v novi finančni perspektivi namenjenih 23,81 milijona evrov, v prejšnji je bilo teh 23,64 milijona evrov. Ob tem je Slovenija kot ostale članice tokrat prvič dobila tudi dodaten milijon evrov za izvajanje integrirane pomorske politike.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je podprl predlog novele zakona o dohodnini in predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb poslanskih skupin SLS in NSi. Čeprav jima vlada nasprotuje, so podprli namen izboljšanja poslovnega okolja za obrtnike in male podjetnike. Predloga novel glede pavšalne obdavčitve predlagata dvig praga letnega prometa s 50.000 evrov na 100.000 evrov ter da se normirani stroški zvišajo s 70 na 80 odstotkov.

Začela je veljati novela zakona o varstvu potrošnikov, ki vnaša določbe evropske direktive o prodaji na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. S tem se bo omogočilo boljše varstvo potrošnikov, predvsem pri čezmejnem poslovanju. Poglavitne rešitve se nanašajo na določitev 30-dnevnega roka za izpolnitev prodajne pogodbe. Obdobje, ko lahko potrošniki brez navedbe razloga odstopijo od pogodbe, ostaja 14 dni, v primeru, da prodajalec potrošnika ne bo jasno obvestil glede njegove pravice do odstopa od pogodbe, pa se bo vračilno obdobje podaljšalo na eno leto.

Pol leta po objavi v uradnem listu, to je v sredo, se bo začel izvajati zakon o odškodninah za izbrisane. Na upravnih enotah so po navedbah notranjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Gregorja Viranta na obravnavo vlog pripravljeni, pri čemer pričakujejo, da bo odškodnino v upravnem postopku zahtevalo okoli 12.000 ljudi.

Hrvaška nasprotuje smernicam Evropske komisije o znižanju porabe plastičnih vrečk ter predlaga kompromisno rešitev, poroča Novi list. Kot pojasnjuje, poskuša Hrvaška zavarovati približno 1800 delovnih mest v podjetjih, ki so povezana s proizvodnjo plastičnih vrečk. Evropska komisija je novembra lani objavila smernice za znižanje porabe plastičnih vrečk, ki so tanjše od 50 mikronov. Praviloma so namenjene enkratni uporabi in v velikih količinah zaključijo med odpadki. (TFL)