Dnevne zakonodajne novosti / 16. januar 2018
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 1 pravni akt
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 108/2022 z dne 12.8.2022
TEMA DNEVA
Vrhovni sodniki: čelada je obvezna
Tema dneva

Senat vrhovnega sodišča je presodil, da so celjski sodniki narobe tolmačili zakonodajo ob vprašanju, ali policisti lahko kaznujejo voznike najpočasnejših mopedov, če vozijo brez čelade, poroča časnik Dnevnik. Po mnenju vrhovnih sodnikov ti kršijo prvi odstavek 34. člena zakona o pravilih cestnega prometa in morajo zato plačati 120 evrov kazni. Po zmešnjavi zaradi ne dovolj precizno napisanega zakona, zaradi katerega je višje sodišče v konkretnem primeru presodilo, da policisti ne morejo sankcionirati voznikov mopedov z najvišjo hitrostjo 25 kilometrov na uro, če se ti vozijo brez predpisane čelade, je vrhovno sodišče po poročanju časnika pohodilo zavoro. Pravnomočne sodbe sicer ne morejo več spremeniti v škodo obdolženega.

Veliko januarskega dela za poslance
Kolegij predsednika DZ je sprejel dogovor o zadevah, ki jih bo DZ obravnaval na januarski seji. Ta se bo začela 22. januarja. Na njej bodo med drugim odločali o noveli zakona o evidentiranju nepremičnin in dopolnitvi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Sprejel je tudi terminski program zadev za obravnavo na februarski in marčevski seji. Januarja bo DZ obravnaval tudi predlog zakona o izobraževanju odraslih, ki naj bi zagotovil stabilen sistem financiranja tovrstnega izobraževanja, ter noveli zakonov o ugotavljanju katastrskega dohodka in o dohodnini, ki ju predlagajo v SDS.

Zavlačevanje s protikorupcijskim zakonom
V Transparency International (TI) Slovenia opozarjajo, da novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), že od aprila čaka na obravnavo na vladi. Opozarjajo, da je zato pri sprejemanju zaznati zavlačevanje, in se sprašujejo, ali si vlada sploh želi boja proti korupciji. Generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria pri tem vlado opominja na njene lastne zaveze, saj se je v programu ukrepov vlade za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016 zavezala, da bodo spremembe sprejete že do konca leta 2015, v novem programu pa se je ta rok, ki je zdaj že presežen, zamaknil na december 2017.

Za in proti dvigu minimalnih plač
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak bo ESS predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evra neto. V sindikatih menijo, da bi moral biti dvig višji, delodajalci pa pravijo, da je previsok in da bo mnogim podjetjem povzročil težave. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer se je na predlog ministrice ostro odzvala, saj naj bi SMC zanj izvedela iz medijev, kar da ni sprejemljivo. O pobudi se bodo pogovorili, a zvišanje minimalne plače po oceni Kustec Lipicerjeve ne bo rešilo ključne težave, to je previsokega števila prejemnikov. Tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pričakuje argumente za predlagani dvig.

90 odprtih zadev bančne kriminalitete
Specializirano državno tožilstvo trenutno obravnava okoli 90 odprtih zadev bančne kriminalitete. Po prvi pravnomočni sodbi za bančno kriminaliteto imajo polne roke dela, med drugim čakajo na konec nekaj sojenj, v fazi po vložitvi obtožnega predloga pa je 11 zadev, so pojasnili za STA. Po podatkih specializiranega tožilstva je v fazi preiskave trenutno 21 zadev, v katerih je 87 obdolženih fizičnih in pravnih oseb, od tega 65 takih, ki so bili v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposleni v bankah. Skupna škoda oz. premoženjska korist glede na očitke iz zahtev za preiskavo znaša 194,643 milijona evrov.

Evropa skupaj proti lažnim novicam
V Bruslju je včeraj potekal prvi sestanek nove skupine strokovnjakov za obravnavo problema lažnih novic. Ena od prvih nalog skupine bo poiskati definicijo lažnih novic. Njihova rast po besedah evropske komisarke za digitalno družbo Marije Gabriel spodkopava ugled medijev in demokratične vrednote. V odzivu na francoske napovedi ukrepanja z novo zakonodajo v Evropski komisiji poudarjajo, da je potreben evropski pristop k reševanju tega problema. V novi skupini je 39 strokovnjakov iz civilne družbe, spletnih socialnih omrežij, medijskih organizacij, novinarskih vrst in znanstvenih ustanov. Med njimi je tudi Slovenec Žiga Turk z Ljubljanske univerze.(TFL)