Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Njegov zagovornik pričakuje, da bo zahteva za preiskavo zavrnjena. Specializirano državno tožilstvo ob tem napoveduje, da bodo na vrhovno državno tožilstvo podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Odločitev višjega sodišča po mnenju generalnega državnega tožilca Draga Šketa spreminja dosedanjo sodno prakso. Šketa je prepričan, da tožilka v tem primeru ni storila nič narobe. Da bo odločitev močno vplivala na kazenski pregon zahtevnih oblik kriminala, pa so prepričani tudi na ministrstvu za pravosodje.

Interpelacija zoper pravosodnega ministra
SDS je vložila interpelacijo zoper ministra Gorana Klemenčiča, minister pa meni, da interpelacija prihaja v pravem času, tudi za razpravo o reformah. V SDS Klemenčiču očitajo zavajanje javnosti glede ravnanja protikorupcijske komisije v primeru suma pranja denarja preko NLB. Očitajo mu tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo, ter negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Načelno podporo interpelaciji je za zdaj napovedala NSi, sicer pa so stranke poudarile zlasti odnos med SDS in ministrom. V DeSUS bodo interpelacijo še preučili, v SMC in SD ministru obetajo podporo.

Prenos evropskih direktiv v zakon o javnih financah
Fiskalni svet je pozval k pospešenemu sprejemu novega zakona o javnih financah. "S tem bodo med drugim končno ustrezno prenesene določbe evropske direktive o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri, zakon pa bo lahko uporabljen v proračunskih postopkih od začetka leta 2018 naprej," so zapisali člani fiskalnega sveta. Evropska komisija je namreč sredi leta proti Sloveniji začela postopek pred Sodiščem EU. Gre za direktivo v sklopu proračunskih pravil, znanih pod imenom šesterček, ki jih je unija sprejela leta 2011 sredi finančne krize, Slovenija pa bi jih morala prenesti v svojo zakonodajo do konca leta 2013.

Evropska sredstva za spletno plačevanje dajatev
Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločbo o finančni podpri projektu ePlačam, ki bo omogočil plačevanje nekaterih obveznih dajatev prek spleta ter dostop do spletne banke in plačil prek mobilnih naprav. Projekt bo proračunskim uporabnikom omogočal, da bodo prek modula za spletno predstavitev svojih storitev uporabnikom lažje ponudili storitve, na drugi strani pa bo za uporabnike dostop poenostavljen in cenejši kot plačevanje prek ustaljenih bančnih poti. Zagotovljena bo poenostavitev poslovanja proračunskih uporabnikov, boljša dostopnost za uporabnike storitev, znižanje stroškov uporabnikov in večja transparentnost.

Bruselj predlaga reformo schengna
Evropska komisija je zaradi večje teroristične grožnje predlagala posodobitev schengenskega zakonika, ki bo omogočila nadaljevanje notranjega nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov. Sedanji nadzor na podlagi migracijskih tveganj se izteče sredi novembra. Komisija predlaga dopolnitev, ki bi dopuščala do trileten nadzor na notranjih mejah v schengnu. Obenem obljublja strožje zaščitne ukrepe, ki naj bi zagotovili, da bo to le skrajni ukrep. Slovenija razume razloge za predlagano spremembo, a ima pomisleke. Objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora niso merljivi, premajhna je tudi vloga prizadetih članic, so za STA povedali na notranjem ministrstvu.

Nasveti o konzularni pomoči na SMS
Državljani, ki potujejo v tujino, od torka prejmejo brezplačno sporočilo SMS s podatki, kam se lahko obrnejo po pomoč, če bi se znašli v težavah. Storitev je za zdaj na voljo le uporabnikom pri operaterju A1, zunanji minister Karl Erjavec pa napoveduje, da se bodo za storitev, ki se aktivira samodejno, trudili pridobiti tudi druge operaterje. Kot je pojasnil minister, se razmere v tujini zaostrujejo, ljudje pa se poleg klasičnih težav, kot so nezgoda, kraja ali izguba dokumentov, soočajo tudi s terorizmom in naravnimi nesrečami. Podobno storitev po njegovih besedah ponujajo tudi nekatere druge članice EU, kot so Slovaška, Danska, Belgija in Francija.(TFL)