V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v novembru 2025. V preteklem mesecu je začelo veljati ali se uporabljati kar 137 aktov, 43 predpisov je prenehalo veljati ali se uporabljati, spremenilo pa se je 80 predpisov. Tako je na zadnji dan novembra veljalo 788 zakonov in 22.291 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto
Minister za delo Luka Mesec bo predlagal občutno zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se glede na zadnjo oceno za leto 2022 zvišali za 124 evrov na 791 evrov.(več)

Koalicija v DZ vložila predlog novele zakona o javnem naročanju
Poslanci koalicije s prvopodpisanim poslancem Svobode Miho Lamutom so v DZ vložili predlog novele zakona o javnem naročanju. Ta naslavlja izzive, kot so pomanjkanje konkurence, prevelika odvisnost od pravnih reform in negativna javna percepcija, z bolj proaktivnimi in prilagodljivimi pristopi, so zapisali predlagatelji.(več)

V koaliciji bodo predlog novele zakona o RTVS podprli, v NSi ne
DZ je na izredni seji včeraj obravnaval predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki določa višino sredstev za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz državnega proračuna. Podporo predlogu so napovedali v koaliciji, medtem ko ga v NSi ne bodo podprli. V SDS so obravnavo te točke obstruirali. DZ bo o predlogu glasoval danes.(več)

Predlogu novele zakona o socialnem varstvu se obeta podpora
Predlogu novele zakona o socialnem varstvu, ki uvaja podporo v skupnosti kot samostojno storitev za odrasle in tudi podporo v skupnosti za otroke in njihove družine, se obeta podpora. Poslanci so izrazili podporo deinstitucionalizaciji, iz opozicijskih poslanskih skupin je bilo slišati, da ta ne sme postati prisila, a predlogu ne bodo nasprotovali. Ravno tako ne bodo nasprotovali vladnemu predlogu novele zakona o izenačevanju možnosti invalidov.(več)

Delavska svetovalnica: Bolniki si ne zaslužijo dodatnih zaostrovanj pri bolniških odsotnostih
Ob novostih pri bolniških odsotnostih, ki jo prinaša zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, so v Delavski svetovalnici opozorili, da pravila glede gibanja med bolniško odsotnostjo, nadzori in sankcije že obstajajo in se izvajajo, odstotek kršitev pa je zanemarljiv. Bolniki si ne zaslužijo dodatnih zaostrovanj, menijo.(več)

EU posodablja okvir za naložbe malih vlagateljev
Evropski parlament in Svet EU sta dosegla politični dogovor o posodobljenem okviru za naložbe malih vlagateljev. Ta bo okrepil vlogo in zaščito potrošnikov pri naložbah ter prispeval k okrepitvi zaupanja in povečanju konkurenčnosti na finančnih trgih EU. Svet EU je včeraj tudi podprl politični dogovor z Evropskim parlamentom, da se uveljavitev evropske uredbe o krčenju gozdov preloži še za eno leto.(več)

Sodišče EU: Poljsko ustavno sodišče ni neodvisno in nepristransko
Poljsko ustavno sodišče je z neupoštevanjem sodne prakse Sodišča EU med drugim kršilo načelo primarnosti evropskega prava, je razsodilo Sodišče EU. Ugotovilo je tudi, da ustavno sodišče na Poljskem ni neodvisno in nepristransko zaradi resnih nepravilnosti pri imenovanju treh sodnikov in svoje nekdanje predsednice.(več)

ECB obrestne mere ohranila nespremenjene
Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj ohranil vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Najnovejše ocene znova potrjujejo, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni. Medtem je nekoliko izboljšal napoved gospodarske rasti v letošnjem in prihodnjih letih.(več)

Voditelji EU zagotovili finančno podporo Ukrajini za prihodnji dve leti
Voditelji članic EU so danes dosegli dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini v obliki posojila v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. O uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, za kar si je prizadevalo več članic, se niso zedinili. Po pritisku Francije in Italije pa so se strinjali o zamiku podpisa sporazuma med EU in Mercosurjem na januar.(več)