Podjetniki odločno po robu vladi

Danes bi morali socialni partnerji in vlada na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavati osnutke treh zakonov za izvedbo t. i. mini davčne reforme, ki je močno razburila predvsem gospodarstvo. Vendar pa so sejo odpovedali, ker so delodajalci odpovedali udeležbo. Na ministrstvu za finance takšno odločitev obžalujejo. Danes je sicer zadnji dan, ko na finančnemu ministrstvu čakajo na pripombe na osnutke treh davčnih zakonov.

V Klubu slovenskih podjetnikov obenem vladi sporočajo, da je dovolj sprenevedanja glede predlaganih davčnih sprememb, z drugimi gospodarskimi združenji pa se že dogovarjajo glede ukrepanja, tudi protestov, če bodo predlagane spremembe sprejete. Poleg tega opozarjajo, da bi se lahko podjetja iz Slovenije začela tudi odseljevati.

DZ je včeraj sprejel novelo zakona o davčnem postopku, s katero se za zavezance poenostavljajo postopki pobiranja davkov, davčnemu organu pa daje večjo učinkovitost. Vlada jo je pripravila v okviru ukrepov za odpravo administrativnih ovir in večjo učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev.

Evropska komisija je včeraj Sloveniji in še štirim članicam izrekla drugi opomin, ker v nacionalni pravni red še niso prenesle novih evropskih pravil o zavarovanju in pozavarovanju oz. določil direktiv Solventnost II in Omnibus II. A prav včeraj je DZ v drugi obravnavi podprl nov zakon o zavarovalništvu, s katerim se v slovenski pravni red prenaša omenjena evropska pravila. Zavrnil pa je zahtevo opozicije, da se omogoči sodelovanje delavcev pri upravljanju zavarovalnic. O sprejemu zakona bo DZ glasoval v torek.

DZ je včeraj v drugi obravnavi podprl predlog novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki DUTB med drugim daje nove možnosti za sodelovanje v postopkih prestrukturiranja podjetij in podaljšuje njen obstoj za pet let. Ni pa sprejel predloga, da se tretja obravnava opravi še na tej seji. To bo torej opravil na naslednji seji DZ.

Statistični urad je izdal publikacijo Nacionalni računi o gospodarski krizi v Sloveniji. Z njo želi s pomočjo kazalnikov, kot so gospodarska rast, primanjkljaj in dolg države, zaposlenost ter razpoložljivi dohodek gospodinjstev to področje približati širši javnosti.

Informacijski pooblaščenec pa je zaradi velikega števila najrazličnejših vprašanj pripravil nove smernice o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov. Smernice priporočajo vsem tistim, ki za hrambo ali druge obdelave osebnih podatkov uporabljajo storitve tretjih oseb ter vsem tistim, ki takšne storitve nudijo.(TFL)