Nadzorniki vpeti v politiko

Na predstavitvi 13. Poslovne konference Portorož, ki je potekala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je dr. Janez Prašnikar, programski vodja dogodka, predstavil osrednjo temo »Ali globalno vladanje ali nacionalna država«.
Dr. Prašnikar bo na 13. Poslovni konferenci Portorož predstavil rezultate raziskave o povezanosti med politično pripadnostjo in članstvom v nadzornih svetih v obdobju od 1995 do 2010.

Med 5.781 člani nadzornih svetov v Sloveniji je 913 članov vsaj v 2 nadzornih svetih. Med temi je kar 44 odstotkov povezanih z eno izmed političnih strank. Dr. Prašnikar je povedal, da so bili člani nadzornih svetov, ki so bili politično aktivni, manj učinkoviti.

„Ta raziskava bo dobra osnova za osrednjo okroglo mizo z gospodarstveniki, ki bo potekala v sklepnem delu Poslovne konference Portorož z naslovom Ali znamo voditi naše gospodarstvo“ je še poudaril dr. Prašnikar. Drugi dan konference bo namenjen mikroekonomski situaciji, predvsem aktualnemu stanju slovenskega gospodarskega in finančnega sektorja.

Voditelji 27 članic EU so v Bruslju dosegli dogovor o dokapitalizaciji bank, je sporočilo poljsko predsedstvo. Banke bodo morale imeti po 30. juniju 2012 devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala v zaščito pred šoki. Ta ureditev bo začasna. Poljski premier Donald Tusk, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU, je razpravo o dokapitalizaciji bank opisal kot "vročo" in "čustveno". Vrh območja evra je pripravljen na večkratno krepitev posojilne sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra s ciljem preprečitve širjenja dolžniške krize, a številke ne bo opredelil, pravijo viri pri EU. O podrobnostih, vključno s številko, naj bi se namreč dogovorili finančni ministri EU na novembrskem zasedanju.
Belgijski premier Yves Leterme je sicer ob prihodu na zasedanje v Bruslju dejal, da bi morala posojilna sposobnost sklada znašati precej več kot 1000 milijard evrov. Začasni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF) ima sedaj za 440 milijard evrov efektivne posojilne zmožnosti in za 780 milijard evrov kapitala. Voditelji držav evra se pogovarjajo o načinih krepitve njegove posojilne sposobnosti, tako da ne bi bilo treba povečati poroštev članic območja s skupno evropsko valuto.

S slovesnostjo v Cankarjevem domu se je končal letošnji Dnevnikov izbor za zlato gazelo 2011. Kipec zlate gazele je prejelo podjetje KLS Ljubno, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo zobatih obročev vztrajnikov za avtomobilske motorje. Srebrna gazela je postal XLAB, bronasta pa GMT. Komisija, ki je izbrala nagrajence, je v obrazložitvi zapisala, da savinjsko-zasavska gazela KLS Ljubno kar 83-odstotkov izdelkov izvozi, z zobatimi obroči pa podjetje dosega kar 40 odstotkov evropskega in 12 odstotkov globalnega trga, so sporočili z Dnevnika. Potem ko se je podjetje ob osamosvojitvi soočilo s 94-odstotno izgubo trga, je KLS ne le preživel, temveč postal eden najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v svetovnem merilu, poroča STA. (TFL)