Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je usklajen z ministrstvom za finance, je povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in dodala, da je v torek čistopis zakona poslala koalicijskim partnerjem. Vendar na finančnem ministrstvu navajajo, da še niso videli besedila zakona, ki ga bo ministrica danes predstavila koaliciji. Še vedno opozarjajo na problematičnost rešitev, ki pomenijo povišanje obremenitve stroškov dela z novimi oziroma povečanimi dajatvami. Tudi v koalicijskih strankah oziroma njihovih poslanskih skupinah so včeraj zatrdili, da niso prejeli predloga. Vlada sicer zakona na današnji seji še ne bo obravnavala.

DS o množičnem vrednotenju nepremičnin
Državni svet bo danes odločal o odložilnem vetu na zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Veto predlagajo predstavniki kmetov, med drugim ker menijo, da bi se moralo stavbna zemljišča, na katerih se opravlja kmetijska ali gozdna dejavnost, vrednotiti po dejanski in ne namenski rabi. Poleg tega predlagajo, da se pri vrednotenju upošteva tudi to, da imajo ta zemljišča (gozd) tudi širšo družbeno funkcijo in jih morajo lastniki na podlagi zakona prepustiti v uporabo tudi drugim uporabnikom. Opozarjajo še, da bo imela višja vrednost premoženja velik vpliv na socialne pravice kmetov in njihovih družinskih članov.

Zaščita delavcev pri javnih naročilih
V SMC in SD so pripravili predlog sprememb zakona o javnem naročanju, s katerimi želijo delavce zaščititi pred kršitvami delovne in socialne zakonodaje s strani izvajalca javnega naročila ali njegovega podizvajalca. V zakon bi vnesli t. i. razvezni pogoj, ki bi jasno določil pogoje za razdrtje pogodbe o oddaji javnega naročila. V novem zakonu o javnem naročanju, ki je v veljavi od lanskega aprila, je sicer že vgrajena pomembna socialna nota - denimo, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev. "Vendar pa mnoga javna naročila v praksi še vedno upoštevajo le najnižjo ceno," je opozorila prvopodpisana pod predlog novele Janja Sluga iz SMC. Novosti na področju javnega naročanja lahko sicer spremljate z e-paketom Javno naročanje.

Brez soglasja glede formule za minimalno plačo
Socialni partnerji na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) niso dosegli soglasja glede predloga formule za izračun minimalne plače, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo. Kot je po seji pojasnila ministrica Anja Kopač Mrak, naklonjenosti formuli v razpravi ni izrazila nobena od strani. Sama se sicer zavzema za največji možni dvig. Delodajalci so se zavzeli za previdnost pri zviševanju minimalne plače, sindikati pa poudarili, da mora minimalna plača zagotavljati dostojno preživetje, zaradi česar mora presegati minimalne življenjske stroške.

Omejitev plač v državnih in občinskih podjetji
Levica je predstavila predlog spremembe zakona, s katero bi plače poslovodstev državnih in občinskih podjetij omejili na petkratnik najnižje plače v družbi. V času finančne krize sprejet t. i. Lahovnikov zakon, ki je plače menedžerjev v državnih in javnih podjetjih omejil na šestkratnik povprečne plače v podjetju, ne deluje. Mesečne plače predsednikov uprav podjetji v večinski državni lasti se gibljejo med 10.000 in 15.000 evrov, kar je 18-kratnik bruto minimalne ali devetkratnik bruto povprečne plače v Sloveniji. Menedžerji lahko v enem letu zaslužijo toliko kot delavci v 20 letih, so poudarili v Levici.

Uber ni zgolj aplikacija na internetu
Ameriško tehnološko podjetje Uber ni le ponudnik storitve posredovanja pri iskanju prevoza in ga ni mogoče opredeliti za "storitev informacijske družbe", temveč ga je treba opredeliti za "storitev na področju prevoza", je presodilo Sodišče EU. Iz tega sledi, da so članice pristojne, da določijo pogoje opravljanja takih storitev. Gre za nov udarec Uberju, ki je vztrajal, da ni običajna taksi storitev in zato ne more biti podvržen enakim pravilom kot ostale družbe, ki ponujajo prevoze. Sodišče EU pa je presodilo, da je njihovo storitev posredovanja treba obravnavati kot sestavni del celotne storitve, katere glavni element je storitev prevoza.(TFL)