Ustavno sodišče je zavrglo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ukaza o sklicu prve seje DZ v novem mandatu in zapisnika o ugotovitvi izida predčasnih volitev poslancev v DZ, ker ni pristojno za presojo izpodbijanih aktov. Pobude je vložilo več vlagateljev, med njimi štiri zunajparlamentarne stranke. V pobudah so menile, da lahko pride do neustavne podelitve poslanskih mandatov in s tem do neustavnega zasedanja DZ. Glede aktov, ki niso zakoni, je pristojnost ustavnega sodišča za presojo njihove ustavnosti oziroma zakonitosti podana le, če gre za predpise v materialnem pomenu. To pa so lahko le tisti akti, ki imajo neposredne zunanje pravne učinke, so poudarili na ustavnem sodišču.

Odvzetega premoženja ne bodo dobili
Odločba ustavnega sodišča, ki je razveljavila retroaktivnost zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, na že pravnomočne sodbe ne more vplivati, je za STA pojasnil nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude. Tisti, ki so jim torej premoženje že odvzeli, tega ne bodo dobili nazaj. Prav tako po mnenju Udeta ne bo odškodninskih tožb. "V kolikor pri načinu izvršitve odločbe ustavnega sodišča ne bo še kakšnih dodatnih odločitev, potem razveljavitev velja le za naprej. Že pravnomočne sodbe, torej tam, kjer so izčrpana tudi že vsa izredna pravna sredstva, kot so zahteva za varstvo zakonitosti ali ustavna pritožba, so zaključene," je pojasnil.

Novi poskus z energetskim zakonom
Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele energetskega zakona. Predlog je zaradi nujne implementacije evropskih direktiv in ustavne odločbe letos že dvakrat bil v DZ, a ni prestal obravnave. Evropska komisija je sicer Sloveniji že poslala uradni opomin, ker ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti. Gre za trgovine, nakupovalne centre, restavracije, gledališča, banke in hotele.

Etični kodeks poslank in poslancev
Predsednik DZ Matej Tonin bo poslanske skupine ponovno pozval k oblikovanju delovne skupine za pripravo predloga etičnega kodeksa poslank in poslancev, so potrdili v njegovem kabinetu. Tako pobudo je Tonin vodjem poslanskih skupin posredoval že v začetku meseca, vendar ni bila deležna večinske podpore. V Transparency International (TI) Slovenia so zato na poslanske skupine naslovili javno pismo. Odzivi po njihovih ugotovitvah tokrat kažejo, da šest poslanskih skupin SDS, LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS podpira nadaljevanje razprave, nekatere poslanske skupine pa sprejetje kodeksa tudi neposredno podpirajo.

Vse več neizplačanih regresov
Inšpektorat za delo je lani ugotovil 2084 kršitev glede izplačevanja regresa, kar je 274 več kot leta 2016 in 749 več kot leta 2015. Do sredine letošnjega julija se je v primerjavi z enakim obdobjem lani število kršitev sicer nekoliko zmanjšalo, a po besedah inšpektorata še vedno zelo izstopa. Največ kršitev so ugotovili v gradbeništvu. Inšpektorji usmerjeno akcijo nadzora izvajajo tudi v tem obdobju. "Namen akcije je opozarjanje delodajalcev, da je izplačilo regresa neodtujljiva pravica delavcev," so poudarili. Delodajalec mora po zakonu o delovnih razmerjih delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Mutageneza izenačena z GSO
Z mutagenezo pridobljeni organizmi so gensko spremenjeni organizmi (GSO) in zanje načeloma veljajo obveznosti, določene z direktivo o GSO, je presodilo Sodišče EU. Organizmi, pridobljeni s tehnikami mutageneze, ki se že konvencionalno uporabljajo v številnih aplikacijah in že dolgo veljajo za varne, pa so oproščeni teh obveznosti. Mutageneza za razliko od transgeneze zajema vse tehnike, ki omogočajo spremembo genoma živega bitja brez vstavitve tujega DNK. Kot je ugotovilo sodišče, bi se lahko tveganja v zvezi z uporabo novih tehnik mutageneze izkazala za podobna tistim, ki izhajajo iz vzgoje in širjenja GSO s transgenezo.(TFL)