V SMC želijo z novelo zakona o nalezljivih boleznih dvigniti stopnjo precepljenosti. Po besedah poslanke SMC Vlaste Počkaj doslej "kaj dosti s strani ministrstva za zdravje ni bilo narejeno" na tem področju. Po njenem mnenju je skrajni čas, da se sprejmejo ukrepi za zajezitev upada precepljenosti. Med predlogi je tudi ta, da bi se morali starši, ki bi odklonili obvezno cepljenje svojega otroka, udeležiti obveznega individualnega izobraževanja. Otroci, ki ne bi bili cepljeni zaradi nemedicinskih razlogov, pa ne bi mogli biti vpisani v javne vrtce oz. javnofinancirane zasebne vrtce. Po besedah Počkajeve so dobili neuradne informacije z ministrstev za zdravje in za izobraževanje, da novelo podpirajo.

Nekateri vladni popravljalni ukrepi nezadovoljivi
Računsko sodišče je popravljalne ukrepe, ki jih je po reviziji predloga zaključnega računa državnega proračuna za leto 2016 naložilo vladi in nekaterim ministrstvom, v več primerih ocenilo kot zadovoljive, v nekaterih pa kot delno zadovoljive in nezadovoljive. Za tri ministrstva je izdalo sklep o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja. Ministrstvo za notranje zadeve je predložilo le delno zadovoljive popravljalne ukrepe glede obračunavanja povračil stroškov prevoza na delo. Ministrstvo za javno upravo pa ni vzpostavilo evidence glede zunanjih izvajalcev storitev sistemske podpore in svetovanja informacijskega ustroja javne uprave.

Pravilnik ni uperjen proti delodajalcem
Predlagani pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, bo vsaj delno uredil področje odkrivanja in preprečevanja poklicnih bolezni, menijo v Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. Ocenjujejo, da kritike delodajalcev temeljijo na nepoznavanju postopka verifikacije poklicnih bolezni. Kot je v sporočilu zapisala predstojnica kliničnega inštituta Metoda Dodič Fikfak, se v zadnjih 27 letih poklicne bolezni (razen azbestnih) v Sloveniji skoraj ne odkrivajo in tudi ne preprečujejo. Po sedanjem sistemu bi moral ob sumu na poklicno bolezen delodajalec sam napotiti delavca na dodatno diagnostiko in verifikacijo poklicne bolezni ter ta postopek tudi plačati.

Povečevanje sredstev za raziskovalno dejavnost
Večina članov sveta za znanost in tehnologijo je podprla nov predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Kljub temu so na predlog, ki je v medresorskem usklajevanju, podali pripombe, predvsem pa so obžalovali, da ni skupnega visokošolskega in raziskovalnega zakona. Predlog predvideva, da se proračunska sredstva za raziskovalno dejavnost povečujejo tako, da dosežejo najmanj 0,7 odstotka BDP najkasneje v petih letih in najmanj en odstotek BDP najkasneje v desetih letih po uveljavitvi zakona, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.

Seznam zakonov za februarsko sejo
Kolegij predsednika DZ je oblikoval seznam zakonov, ki jih bo obravnaval na februarski seji. Med drugim bo obravnaval novelo zakona o izvršbi in novelo zakona o preprečevanju korupcije. Na dnevnem redu bodo tudi novele energetskega zakona, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in zakona o davku na dodano vrednost. Ne bo pa DZ še obravnaval predloga o priznanju Palestine, ki naj bi bil pred poslanci predvidoma marca. Kolegij je še določil, da bo 14 zakonskih predlogov sprejemal po skrajšanem postopku. Matjaž Han (SD) je ob tem opozoril, da tako množičnega vlaganja zakonov tik pred volitvami še ni bilo.

Pritožba proti milijonski odškodnini ljubljanski nadškofiji
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je vložil pritožbo na odločitev, s katero je Okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem postopku ljubljanski nadškofiji prisodilo 17,4 milijona evrov odškodnine zaradi dolgotrajnega vračanja mozirskih in dela pokljuških gozdov v postopku denacionalizacije. Dvomi namreč v izvedeniško mnenje glede ugotavljanja izgubljene koristi. V prvotnem sojenju je sicer sodišče novembra 2015 nadškofiji prisodilo 11,2 milijona evrov odškodnine, a je višje sodišče decembra 2016 sodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče nadškofiji prisodilo še za 6,2 milijona evrov več odškodnine kot prvič.(TFL)