Izredna seja DZ

Po vetu državnega sveta na zakon o izvrševanju proračunov se bo DZ danes sestal na izredni seji. Na njej bo DZ o zakonu, ki določa tudi sporno višino povprečnine za občine, glasoval znova. Za potrditev zakona bo tokrat potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Da je zakon o izvrševanju proračunov ustrezen, je pred današnjo sejo DZ sklenil že odbor za finance in monetarno politiko. Tedaj so bili opozicijski poslanci kritični do vladnega odnosa do občin, koalicijski pa so pozvali k nadaljevanju pogajanj med vlado in občinami. Kolegij predsednika DZ pa včeraj še ni sklical izredne seje, na kateri želijo poslanci SDS in NSi razpravljati o ravnanju pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča.

Koalicija se je odločila podaljšati četrti dohodninski razred, zato je nastal prostor za davčno razbremenitev srednjega sloja. Manj dohodnine bodo plačali tisti zavezanci, s katerih obdavčitvijo je Slovenija nekonkurenčna, je finančni minister Dušan Mramor pojasnil sobotne sklepe vlade. Gre za približno 114.000 zavezancev.

Zveza svobodnih sindikatov pozdravlja razbremenitev srednjega sloja, saj bo to po njihovih besedah povečalo tako kupno moč kot potrošnjo. Ob tem so zadovoljni tudi z odločitvijo, da se ohrani četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo. Obrtno-podjetniška zbornica takisto pozdravlja davčne razbremenitve. S tem se namreč povečuje kupna moč prebivalstva in posledično tudi potrošnja, pravijo v OZS.

Danes se začenja enomesečno obdobje, v katerem bodo lahko vsi ponudniki blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, poskusno uporabljali davčne blagajne. Na Finančni upravi RS zavezancem svetujejo, naj priložnost izkoristijo, a število izdanih namenskih digitalnih potrdil kaže, da bodo večinoma še počakali.

Ob naraščajoči medijski izpostavljenosti težkih oblik gospodarske kriminalitete se včasih zdi, da javna sfera sodbo spiše, še preden so se do zadeve opredelile pristojne ustanove, je na zboru državnih tožilcev v Portorožu izpostavil predsednik DZ Milan Brglez. Kot je dodal, pa temeljno vodilo tožilskega dela ostaja imperativ pravne države.

Stroški slovenskih državnih organov za obvladovanje migracij so od začetka prihoda vala migrantov sredi septembra do 9. novembra znašali okoli šest milijonov evrov, so za STA pojasnili na notranjem ministrstvu. Podatki po njihovih navedbah ne vključujejo stroškov Slovenskih železnic, ki po ocenah do 4. novembra znašajo 2,6 milijona evrov.

Slovenska delegacija bo danes in jutri v Ženevi pred odborom Združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacije predstavila združeno osmo do enajsto periodično poročilo o izvajanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Odbor bo preveril izpolnjevanje zahtev konvencije glede odnosa do Romov, migrantov in izbrisanih.(TFL)