Potem ko je odbor DZ za delo pred nekaj dnevi podprl dopolnilo Levice k noveli zakona, da bi denarna socialna pomoč od 1. junija do konca leta znašala 385 evrov, je pred odločanjem DZ o tem nastala zmeda. Po navedbah Levice v SD pripravljajo dopolnilo, s katerim bi ta znesek vrnili na 331 evrov, kot je predlagala vlada. Toda v SD so zatrdili, da dopolnil k predlogu zakona ne bodo vlagali. Bodo pa predložili izračune vpliva takšnega dviga socialne pomoči na druge postavke oziroma socialno sliko posameznikov ter se na tej podlagi odločili o podpori zakonu, je napovedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. "Malo je treba tudi razmišljati. Da ne bodo nekateri, ki bodo doma, bistveno več dobili kot tisti, ki trdo delajo za 600 evrov," je posvaril.

Dodatne pravice za invalide
DZ je z 58 glasovi za in enim proti sprejel vladni predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki invalidom prinaša nekatere dodatne pravice. Med drugim širi krog invalidov na osebe s hudimi avtističnimi motnjami, gluhoslepe in na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo in okvaro. Za invalide s statusom po tem zakonu določa pravico prejemati nadomestilo za invalidnost ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu. Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje bo kril proračun. Zakon bo omogočil invalidom prehod v zaposlitev in po prenehanju zaposlitve ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost.

Mir za družbenike izbrisanih družb
DZ je sprejel zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, s katerim se prekinja vse pravdne, upravne in izvršilne postopke, začete na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij in stečajnega zakona, po katerih lahko upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike oziroma njihove pravne naslednike. Določbe o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike so namreč botrovale nastanku zelo spornih in tragičnih situacij, je poslance marca v splošni obravnavi opozoril prvopodpisani pod predlog zakona, nepovezani poslanec Janko Veber.

Za boljšo varnost informacijskih sistemov
DZ je soglasno sprejel predlog zakona o informacijski varnosti, ki ga je pripravila vlada in naj bi izboljšal varnost informacijskih sistemov pri nas. Zakon določa minimalne varnostne zahteve za to, da bo nek informacijski sistem varen, poleg zasebnih sistemov pa bo obvezen tudi za državne. Slovenija s sprejemom zakona v svoj pravni red prenaša evropsko direktivo, katere cilj je zagotoviti visoko raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v EU. Zakon predvideva, da bo za področje informacijske varnosti celovito skrbel urad za varovanje tajnih podatkov, v dveh letih pa naj bi država ustanovila tudi upravo za informacijsko varnost.

Liberalizacija železniškega potniškega prometa
DZ je potrdil novelo zakona o železniškem prometu, s katero se trg prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu odpira prevoznikom iz EU. Sprejel je tudi nov zakon o varnosti v železniškem prometu - tehničen zakon, ki ureja posamezne tehnične specifikacije. Z obema se v slovenski pravni red prenaša evropske direktive. V Sloveniji bomo sicer ohranili izvajanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v železniškem prometu, saj velja 15-letna pogodba s Slovenskimi železnicami o sofinanciranju. Poleg tega je v noveli zakona o železniškem prometu Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS dana pristojnost, da lahko, v kolikor pride do ogrožanja te storitve, izvajanje javne gospodarske službe zaščiti.

Nova pravila o izpustih toplogrednih plinov
Evropski poslanci so potrdili nova pravila o izpustih toplogrednih plinov, ki predvidevajo 30-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa, kmetijstva in odlagališč odpadkov do leta 2030 glede na leto 2005. V kmetijstvu in gozdarstvu pa se morata količini proizvedenega in absorbiranega ogljikovega dioksida do leta 2030 izenačiti. Znižanje izpustov bo prispevalo k izpolnjevanju zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma, po katerem naj bi v vseh panogah dosegli 40-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na leto 1990. Da bo nova zakonodaja začela veljati, jo morajo potrditi še države članice.(TFL)