Vlada zavrnila poročilo DUTB

Vlada je na včerajšnji seji kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zavrnila sprejetje letnega poročila DUTB za lani. Nekateri ministri so bili nezadovoljni s poročilom, zato je vlada zahtevala njegovo dopolnitev. S čim točno bo treba poročilo dopolniti, bo vlada dorekla do 3. novembra, DUTB pa bo nato imela čas, da poročilo spremeni. DUTB glede na letno poročilo, lani ni beležil prihodkov iz poslovanja, odhodki iz poslovanja so znašali 5,4 milijona evrov, čista izguba pa 5,8 milijona evrov. Med odhodki iz poslovanja znašajo 4,7 milijona stroški storitev, od tega 3,9 milijona evrov stroški svetovalnih storitev, stroški dela 500.000 evrov, drugi stroški iz poslovanja pa 200.000 evrov.

V skladu z napovedmi je vlada včeraj sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Kot je že v začetku oktobra napovedal finančni minister Dušan Mramor, se bo primanjkljaj povečal za približno 200 milijonov evrov in bo znašal 1,2 milijarde evrov, izraženo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) je to 3,4 odstotka. V zdaj veljavnem proračunu je primanjkljaj predviden pri 3,2 odstotka BDP, z rebalansom se torej zvišuje za 0,2 odstotne točke. Upoštevaje stroške dokapitalizacije bank pa želi vlada primanjkljaj zadržati na ravni 4,3 odstotka BDP.

Finančni ministri več kot 50 držav in jurisdikcij so ob robu Globalnega foruma OECD v Berlinu včeraj podpisali večstranski sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih. Med njimi je podpis prispeval tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Berlinu. Slovenija bo s sporazumom dobila vpogled v finančne račune slovenskih davčnih zavezancev tudi v davčnih oazah po vsem svetu. S tem naj bi se omogočilo bolj pravično razdelitev davčnega bremena vseh državljanov, je ob podpisu dejal Mramor.

Ministrstvo za finance je po besedah državne sekretarke Mateje Vraničar pripravilo nov osnutek predloga izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Pred razpravo v DZ pa ga želijo "v neformalni obliki" pregledati s strokovnimi službami Evropske komisije, kar se bo po pričakovanjih Vraničarjeve zgodilo prihodnji teden. Pogodba o fiskalnem paktu je sicer v območju evra začela veljati z letom 2013, z njo pa so se podpisnice zavezale, da bodo zagotovile ustrezno proračunsko disciplino in pomagale preprečiti nove krize. Slovenija je fiskalno pravilo, ki je temelj te pogodbe, v ustavo vnesla maja lani. Njegovo uveljavitev je napovedala z letom 2015, sprejetje izvedbenega zakona pa do novembra lani.

Župani 34 občin, ki so pripravile 11 dodatnih projektov za kohezijska sredstva iz pretekle finančne perspektive, sedaj pa zanje ni sredstev, so vladi zagrozili, da ne bodo podprli operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Vlada je namreč pred dvema letoma zaradi prepočasnega črpanja kohezijskih sredstev občinam dovolila, da so te naknadno prijavljale projekte, ki so jih pred tem že pripravile, ne pa tudi prijavile za sofinanciranje EU. S tem je vlada želela doseči boljši izkoristek pri črpanju, vendar pa naj sedaj za te projekte ne bi bilo dovolj sredstev. Zahtevajo tudi, da se za izvedbo protipoplavnih ukrepov zagotovijo sredstva EU.

Vlada je včeraj potrdila predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki ureja vprašanje neakreditiranih študijskih programov in pravice študentov. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, predlagajo podaljšanje veljavnosti teh programov do 31. septembra 2018. Setnikar Cankarjeva je uvodoma spomnila, da so ob začetku mandata ugotovili, da je približno 200 študentov v položaju, ko so pred nadaljevanjem oz. dokončanjem študija na neakreditiranih programih, ali pa celo že pred iskanjem delovnega mesta z diplomo teh programov.(TFL)