Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Kot je razvidno iz sklepa ustavnega sodišča, so pobudo zavrgli z obrazložitvijo, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa. Gre za pobudo o ustavnosti t.i. Magninega zakona, ki sta jo konec maja v imenu treh kmetov, Sandija Fingušta, Zlatka Lešnika in Rada Lobnika ter urednika spletnega portala Požareport Bojana Požarja vložila odvetnika Franci Matoz in Ana Rugelj. V njej sta izpodbijala 8. in 11. člen zakona, ki naj bi bila v neskladju z več členi ustave.

Slovenija se bo zagovarjala
Evropska komisija se je odločila, da proti Sloveniji začne postopek pred Sodiščem EU, ker ni sporočila ukrepov za prenos dela evropskih proračunskih pravil v svojo zakonodajo. Gre za direktivo v sklopu proračunskih pravil, znanih pod imenom »šesterček«, ki jih je unija sprejela leta 2011 sredi finančne krize. Na ministrstvu za finance so navedli, da uradno o omenjeni odločitvi še niso bili obveščeni, zato je ne morejo komentirati. Bo pa po njihovih pojasnilih minilo še nekaj mesecev, preden bo tožba dejansko vložena. Ko bo državno pravobranilstvo ministrstvo obvestilo o vložitvi tožbe, bo začel teči dvomesečni rok za pripravo odgovora na tožbo.

Aktivna politika zaposlovanja
Vlada je potrdila predlog spremembe načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2017 in 2018, za katero v teh letih namenja 188,93 milijona evrov sredstev. Država je za programe aktivne politike zaposlovanja lani porabila 65,3 milijona evrov sredstev, vanje pa je bilo vključenih 20.386 oseb. Kot so sporočili z vlade, bodo letošnja sredstva znašala 102,289 milijona evrov, od tega 40,88 milijona iz integralnega proračuna, 61,409 milijona evrov pa iz sredstev ESS. Načrtovano število vključitev znaša 29.486, od tega 15.175 zaposlitev. "Ukrepi aktivne politike zaposlovanja bodo tudi v obdobju 2017-2018 usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela,” so poudarili na vladi.

Podpora zakonu o glavnem mestu
Vladni predlog sprememb zakona o glavnem mestu uživa podporo koalicijskih SMC, SD in DeSUS, ne pa tudi opozicijskih SDS, NSi in Levice. Med drugim je tako bilo slišati, da se Ljubljani namenja dodatna sredstva, ostale občine pa s predlaganimi spremembami zakona o financiranju občin ne bodo dobile nič in le izgubljajo. Predlagane spremembe zakona posegajo v način določanja deleža dohodnine, ki bo za posamezno proračunsko leto pripadal Mestni občini Ljubljana (Mol) kot glavnemu mestu. Ta ne bo smel biti nižji od 0,60 odstotka in ne višji od 0,80 odstotka, četudi bi izračun po določeni metodologiji pokazal drugače.

Poskus proti transmaščobam spet neuspešen
Levica je bila z zakonskim predlogom, s katerim bi omejili vsebnost transmašččob v živilih, znova neuspešna. Potem ko matični odbor ni sprejel členov zakona, se je zanj zakonodajni postopek končal, poslanske skupine pa so na seji DZ le še predstavile svoja stališča, o zakonu pa niso glasovali. Z namenom zakona so se na načelni ravni strinjali vsi, a je bil v koaliciji deležen zavrnitve predvsem zaradi napovedi ministrstva za zdravje, da bo uredilo to področje. Tudi v SD in DeSUS pa od ministrstva pričakujejo, da bo izpolnilo obljubo in bo jeseni sprejeta uredba o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščob v živilih.

Nacionalni program socialnega varstva
Vlada je sprejela nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2017-2018, ki zajema ukrepe za uresničitev treh ključnih ciljev resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva. Nanašajo se na zmanjševanje tveganja revščine ter izboljšanje dostopnosti in kakovosti storitev. Ključni razlog, da je prvi izvedbeni načrt pripravljen za obdobje 2017-2018, je v povezavi s črpanjem evropskih sredstev, ki predstavljajo glavni vir razvojnih sredstev v obdobju do leta 2020. Za potrebe črpanja evropskih sredstev je tako sprejetje nacionalnega izvedbenega načrta v čim krajšem času nujno potrebno. (TFL)