Rektorji slovenskih univerz so prepričani, da zakon o visokem šolstvu krši ustavno zagotovljeno univerzitetno avtonomijo. Zato so s pomočjo dveh državnih svetnikov Branke Kalenić Ramšak in Matjaža Gamsa predlagali ustavno presojo zakona. Pobudniki so prepričani, da bi država morala univerzo statusno ločiti od osnovnih in srednjih šol, zaposlene izvzeti iz sistema javnih uslužbencev in univerzam v celoti prepustiti odločanje o zaposlovanju in plačevanju kadrov, številu študijskih mest, pogojih za vpis, normativih, volitvah rektorjev in dekanov ter vsem drugem, kar spada pod univerzitetno dejavnost. Do pobude so kritični predstavniki visokošolskih sindikatov, ki so rektorje pozvali k preklicu pobude.

Spremembe referendumske zakonodaje
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je na dopisni seji sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine, katere naloga je priprava izhodišč za spremembe zakonodaje, ki ureja referendum in referendumsko kampanjo. Delovna skupina naj bi do konca leta med drugim pripravila izhodišča za implementacijo ustavnega zakona, s katerim so poslanci pred petimi leti sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve. Ustavni zakon je namreč predvideval, da se bo zakon o referendumu in o ljudski iniciativi z njim uskladil v enem letu po uveljavitvi. Delovna skupina pa bo upoštevala tudi letošnjo odločbo ustavnega sodišča glede referendumskega spora.

Dobro stanje v slovenskem sodstvu
Stanje v slovenskem sodstvu je po mnenju predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča dobro. "Obvladujemo tekoči pripad, dodatne napore pa bo treba vložiti še v rešitev nerešenih zadev, ki sicer več niso posebnost slovenskih sodišč," je dejal ob predstavitvi poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2017. Če se število nerešenih zadev zmanjšuje, pa se na drugi strani zmanjšuje tudi število rešenih zadev. Slednje je po Florjančičevem mnenju posledica zmanjševanja števila sodnikov in večje kompleksnosti zadev. Velike težave z reševanjem zadev imajo predvsem na specializiranem kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Sumi kaznivih dejanj v največjih bankah
Preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v bankah, je včeraj za zaprtimi vrati sprejela osnutke javnega in tajnega dela končnega poročila. Po neuradnih podatkih Televizije Slovenija so v sklepih komisije kot politično odgovorni omenjeni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance in zunanje zadeve France Križanič in Samuel Žbogar ter nekdanji predsednik vlade Borut Pahor, in sicer zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja. Möderndorfer je pred sprejetjem osnutka poročila povedal, da je komisija naletela na "kar nekaj sumov kaznivih dejanj".

Vojaki terjajo ista pravila kot za policiste
Sindikat vojakov Slovenije (SVS) je sporočil, da je delovno in socialno sodišče na prvo tožbo vojaka glede vprašanja dodatka za delo preko polnega delovnega časa odločilo negativno. V sindikatu so že napovedali pritožbo: "Ne moremo se znebiti občutka, da je sodišče na prvi stopnji razsodilo pristransko in diskriminatorno do vojakov, saj je za policiste že vrhovno sodišče razsodilo njim v prid." Napovedali so, da bodo šli s tožbami do konca, saj po njihovem mnenju ne more obveljati, da zakon o delovnih razmerjih za policiste velja, za vojake pa ne. V sindikatu vztrajajo, da bi morali dobiti plačilo polnih nadur v višini 130 odstotkov, kar je štirikrat več kot doslej.

So valorizacijski pokojninski faktorji prenizki?
Stranka Solidarnost je uradu varuhinje človekovih pravic predala pobudo, naj prične postopek za oceno ustavnosti zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker količniki za določanje pokojnin "ustvarjajo drugorazredne državljane". S tem so kršene ustavne pravice upokojencev, meni predsednik stranke Uroš Lubej. "V Solidarnosti menimo, da je določitev valorizacijskih faktorjev prenizka in ne odraža dela, ki ga je nekdo v svoji delovni dobi opravil," je dejal Lubej in dodal, da je to v nasprotju tako z mednarodnimi konvencijami kot ustavo.(TFL)