Ministrstvo za izobraževanje je na vlado poslalo novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Gre za uresničevanje ustavne odločbe glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, a v slednjih opozarjajo, da temu ni povsem tako. Pravijo, da novela ustavno odločbo uresničuje le delno. Osnutek novele določa, da država zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za izvedbo obveznega javnega programa zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država oz. lokalna skupnost zagotavljata za izvajanje obveznega programa javne šole. Za razširjeni javni program (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk) pa novela določa državno financiranje v višini 85 odstotkov sredstev.

Pred poslanci tudi imenovanje predsednika vrhovnega sodišča
DZ bo v torek najverjetneje imenoval novega predsednika vrhovnega sodišča, ki bo nasledil Branka Maslešo. Kandidat za ta položaj je vrhovni sodnik Damijan Florjančič. Na dnevnem redu seje imajo poslanci še kopico pravosodnih zakonov, zakon o vajeništvu ter zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, v katerem ostaja uvedba enotne embalaže. V sredo se bodo lotili vladne novele zakona o pravdnem postopku, petkov del seje pa bo namenjen splošni razpravi o pravosodnih zakonih. Med njimi sta zakon o državnem odvetništvu in zakon o sodnem svetu, s katerim se med drugim disciplinsko sankcioniranje sodnikov umika s sodišč v pristojnost sodnega sveta.

Referendum proti vračanju v naravi
Poslanci Zavezništva in SD so v parlamentarni postopek vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi zakona, ki ureja denacionalizacijo. Veljavni zakon določa, da se nepremičnine upravičencem v denacionalizacijskih postopkih vrača v naravi, kadar to ni mogoče, pa se jim mora zagotoviti nadomestno nepremičnino ali izplačati odškodnino. V Zavezništvu bi radi to spremenili, in sicer tako, da vračilo nepremičnin v naravi ne bi bilo več mogoče, ko gre za naravna bogastva - za slednja bi se lahko izplačevala le še odškodnina. Prepričani so, da morajo naravna bogastva ostati v državni lasti.

SDS za testiranje na prepovedane droge
Poslanska skupina SDS je v postopek DZ vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog je prišel tik po tistem, ko je v javnosti zaokrožil posnetek, na katerem je v središču skupine mladih prisotna droga. Na posnetku je viden poslanec Andrej Čuš, ki uživanje drog zanika, identiteta drugih pa je zakrita. Takšen zakon so v SDS predlagali sicer že leta 2011. Menijo namreč, kot so navedli v sporočilu za javnost, da je sprejem tega zakona neizogiben zaradi odgovorne politike in preglednosti delovanja javnih funkcionarjev ter odgovornosti do državljank in državljanov.

Kolar Celarc in NSi o reformi zdravstva
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je srečala s predstavniki opozicijske NSi. Čeprav se, kot so ugotavljali, v pogledih na spremembe v zdravstvu razhajajo pri samem izhodišču, vidijo tudi nekatere točke, kjer bi lahko našli skupni jezik, predvsem na področjih organizacije in upravljanja v zdravstvu. V NSi, kjer so pripravili svoj predlog zdravstvene reforme, so ministrico za sestanek zaprosili že pred letom dni. Po besedah ministrice se razhajajo pri osnovnem vprašanju glede "konkurenčnosti in obravnavanju zdravstvene storitve kot gospodarske storitve". Na vprašanje o časovnici sprejemanja zakonskih sprememb je ministrica odgovorila, da naj bi bili zakoni v parlamentarni proceduri nekje do parlamentarnih počitnic.

Župan naj prevzame odgovornost
Potem ko je upravno sodišče odpravilo odgovor župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, s katerim je ta pobudnike za razpis referenduma v zvezi s sklepi glede izpostave azilnega doma seznanil, da pogoji za razpis referenduma niso izpolnjeni, pobudniki iz civilne iniciative menijo, da mora župan za izgubljeno tožbo prevzeti odgovornost. Civilna iniciativa je tožbo na upravno sodišče vložila po tistem, ko ji je občina na vloženo zahtevo za razpis naknadnega referenduma odgovorila, da pogoji zanj niso izpolnjeni. Na občini so pojasnjevali, da sprejeti sklep ni splošni akt občine, o katerem bi bilo možno odločanje občanov na referendumu.(TFL)