Slovenija potrebuje pol milijarde

Slovenski minister za finance Janez Šušteršič je v včerajšnjem pogovoru za avstrijski časnik Die Presse dejal, da Slovenija do konca leta potrebuje okoli pol milijarde evrov, pri čemer ima več možnosti - od najema kreditov do izdaje obveznic. Na vprašanje, ali se strinja z oceno premiera Janeza Janše, da bi utegnila biti Slovenija že oktobra nelikvidna, je odgovoril, da so časi za državo res težki, vlada pa mora še v jeseni sprejeti pomembne reforme.

Zmanjševanje javne porabe in v tem okviru vseh javnih izdatkov je ena od ključnih prioritet vlade. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, so v tem okviru s prvim korakom - zmanjšanjem števila ministrstev - samo pri plačah ministrov in državnih sekretarjev na letni ravni prihranili skoraj pol milijona evrov. Na uradu vlade za komuniciranje so zbrali tudi nekatere druge podatke, iz katerih so razvidni prihranki pri delovanju ožje državne uprave. Iz podatkov ministrstev izhaja, da je masa plač za zaposlene v ministrstvih, izplačana v letošnjem juliju, glede na julij 2011 manjša za 3,85 milijona evrov, kar na letni ravni pomeni prihranek v višini 46,2 milijona evrov. Zmanjšalo se je tudi število avtorskih in podjemnih pogodb.

Pogajanja o pokojninski reformi se bodo v okviru delovne pogajalske skupine začela 19. septembra, pogajanja o predlogu reforme trga dela pa 21. septembra, je sklenil Ekonomsko-socialni svet (ESS). Delodajalci in sindikati morajo predloge za sestavo skupin posredovati do 14. septembra. Več dilem je bilo sicer na seji glede reforme trga dela.

Začel je veljati nov pravilnik, ki opredeljuje uvoz zdravil za uporabo v humani medicini. Ena izmed sprememba je ta, da za uvoz tujih zdravil iz krvi ne bo več potrebno potrdilo Zavoda za transfuzijsko medicino. Posredna posledica novega pravilnika pa je tudi nižja cena humanih imunoglobulinov, po kateri ta zdravila kupuje UKC Ljubljana.

Ta teden bodo v parlamentu zasedala nekatera delovna telesa. Poslanci bodo na njih med drugim razpravljali o neodvisnosti policije, nadzoru nad specializiranim državnim tožilstvom, problematiki skrajnih gibanj in posledicah letošnje suše. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb bo v torek razpravljala o problematiki skrajnih skupin in gibanj v Sloveniji. Seznanili se bodo s poročilom pristojnih služb o prisotnosti in aktivnostih skrajnih desničarskih ter ostalih ekstremističnih skupin v Sloveniji. Če bo na seji prišlo do obravnave tajnih ali osebnih podatkov, pa bodo sejo zaprli za javnost.

Pozitivna Slovenija zahteva sklic izredne seje DZ, na kateri bi jih premier Janez Janša seznanil z realnim stanjem v Sloveniji. Kritični so tudi do Janševih izjav o finančnem stanju države. Medtem pa v Janševem kabinetu ocenjujejo, da so ključni razlogi za sedanje stanje v državi v prepozni ali neustrezni reakciji vlade Boruta Pahorja na krizo. Predsednik DeSUS Karl Erjavec v zahtevi Pozitivne Slovenije za sklic izredne seje DZ glede realnega stanja Slovenije ne vidi nič slabega, je povedal za STA. Po njegovem mnenju bi bilo namreč koristno, da se v DZ o tem opravi javna razprava, saj da morajo državljani izvedeti, v kakšnem položaju je Slovenija in kaj je treba narediti. (TFL)