Dnevne zakonodajne novosti / 19. januar 2017
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 108/2022 z dne 12.8.2022
TEMA DNEVA
Minister predlaga Damijana Florjančiča
Tema dneva

Minister za pravosodje Goran Klemenčič DZ v imenovanje za predsednika vrhovnega sodišča predlaga Damijana Florjančiča. Kot so sporočili z ministrstva, so pri odločitvi pretehtali vsebina njegovega strateškega programa dela sodišča ter realno in v interesu krepitve pravne države ter institucije sodstva utemeljena in pričakovana vizija ter izkušnje. Za prosto mesto predsednika vrhovnega sodišča se je sicer poleg Florjančiča prijavil še vrhovni sodnik Rudi Štravs. Tako Sodni svet kot občna seja vrhovnega sodišča sta v svojih mnenjih ocenila, da sta za omenjeno mesto primerna oba, pri čemer je občna seja prednost dala Florjančiču, Sodni svet pa Štravsu. Minister je z obema opravil daljši pogovor.

Skrb za zakonitost policijskih aktov

"Razumem, da je veliko stvari, ki jih mora policija obdržati kot tajne, vendar to ne morejo biti predpisi ali pravila o tem, kako bo delovala policija," je na okrogli mizi o tajnih predpisih dejal pravnik Rajko Pirnat. Pritrdili so mu drugi sodelujoči - Ciril Ribičič, Tone Jerovšek in Lovro Šturm - in se strinjali, da je na potezi vlada. Interna podzakonska akta o delu kriminalistične policije urejata plačevanje in postopke izplačevanja javnih sredstev tajnim sodelavcem policije ter pridobivanje tajnih sodelavcev in njihovo registracijo, za katera policija pravi, da ju ne more razkriti, ker da bi s tem razkrila metode svojega dela.

Ureditev področja psihoterapije

Odbor DZ za zdravstvo je na zahtevo poslancev NSi na nujni seji razpravljal o normativni ureditvi področja psihoterapije. Sprejel je sklep, s katerim je pozval vlado, naj "aktivira delovno skupino, v katero bodo vključeni predstavniki relevantnih organizacij s področja psihoterapije, z namenom normativne ureditve področja psihoterapije". Ministrstvo za zdravje je že v obdobju 2006-2010 oblikovalo delovno skupino za pripravo zakona, a je zakonski predlog zaradi težav s sprejetjem zakona o zdravstveni dejavnosti kot krovnega zakona ostal v predalu.

Pomisleki o noveli zakona o tujcih

Tudi zakonodajno-pravna služba DZ je v svojem mnenju izrazila številne pravne pomisleke glede kritizirane novele zakona o tujcih. Iz predloga po njenem mnenju ni razvidno, da bi temeljil na dovolj poglobljeni strokovni analizi, obrazložitev pa se ne opredeljuje do vseh relevantnih ustavnopravnih in mednarodnopravnih vidikov rešitve. Državni svetniki pa mnenja o noveli zakona o tujcih še niso sprejeli, saj so odločanje prestavili. Je pa večina svetnikov, ki so predstavili svoje stališče, predlogu nasprotovala, pri čemer so se sklicevali tudi na mnenje ZPS. Danes je pričakovati odločanje koalicije, ali in v kakšni smeri bo vladni predlog novele spreminjala.

Obrtniki proti zviševanju minimalne plače

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so pred jutrišnjo sejo Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri bodo socialni partnerji obravnavali tudi točko o uskladitvi minimalne plače, poudarili, da se s predlogom sindikatov za dvig minimalne plače za pet odstotkov ne strinjajo. "V OZS že ves čas opozarjamo, da zviševanje minimalne plače, kot ga poznamo pri nas, predstavlja le višanje stroškov dela in posledično manjšo konkurenčnost, še zlasti v primerjavi z državami nekdanje Jugoslavije, s katerimi tekmujemo na evropskem trgu," so obrazložili.

Kritična infrastruktura

Od konca decembra je v javni obravnavi predlog zakona o kritični infrastrukturi, prvi tovrstni predpis v Sloveniji. Temeljni namen predloga, ki so ga javno predstavili na ministrstvu za obrambo, je urediti sistemske temelje področja kritične infrastrukture. Kritična infrastruktura po opredelitvi iz predloga obsega zmogljivosti in storitve, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo, ključne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo. Konkretne informacije o kritični infrastrukturi niso javno znane, saj so označene s stopnjo tajnosti interno.(TFL)