Mirna tla za novi blok nuklearke

Raziskava, ki jo je družba Gen energija lani naročila, da bi z večdisciplinarnim pristopom ugotovili, kakšna je tektonika območja, kjer naj bi gradili drugi blok krške nuklearke, ugotavlja, da so tamkajšnja tovrstna varnostna tveganja inženirsko nepomembna. Tektonski procesi v Krški kotlini so tudi manj dinamični od strokovnih predvidevanj. V omenjeni energetski družbi sicer raziskave za izgradnjo drugega bloka krške nuklearke izvajajo od leta 2007.

Parlamentarno dogajanje v tem tednu bo zaznamovalo več sej delovnih teles. Največ jih je predvidenih za četrtek. Odbor za zdravstvo bo pripravil javno predstavitev mnenj o aktualnih problemih na področju zdravstva, mandatno-volilna komisija bo oblikovala predlog sklepa o imenovanju člana Državne revizijske komisije, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje pa bo pregledal izvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku. O naraščajoči brezposelnosti bosta na skupni nujni seji razpravljala odbora za gospodarstvo ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Državni zbor se bo v petek sestal na izredni seji na temo neobvladovanja investicij v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Zahteva za sejo je prišla iz opozicijske poslanske skupine SDS. Uvod v izredno sejo DZ ne temo projekta Teš 6 pa bo torkova nujna seja odbora za infrastrukturo in prostor.

Na pobudo poslancev Dragutina Mateja (SDS), Franca Pukšiča (SLS) in Mateja Tonina (NSi) je v četrtek 33 opozicijskih poslancev vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, s katero predlagajo, naj ustavno sodišče oceni, ali je Informacijski pooblaščenec pristojen za izvajanje nadzora nad obveščevalno-varnostnimi in varnostnimi službami. Po njihovem mnenju se utemeljeno zastavlja vprašanje, ali je Informacijski pooblaščenec na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja upravičen, da samostojno presodi in odloči, kdaj je nek dokument obveščevalno-varnostne ali varnostne službe takšne narave, da bo kot samostojni dokument javnosti lahko pojasnil okoliščine celotne zadeve, ali pa jo bo zavedel.

V Iniciativi za Evropsko Slovenijo opozarjajo, da novela zakona o kazenskem postopku predvideva pregloboke, nesorazmerne in neupravičene posege v zasebnost posameznika. V izjavi, ki so jo naslovili tudi na predsednika republike, DZ, vlado ter ustavno sodišče, so zapisali, da je novela v večjem delu v nasprotju z ustavo. Zakon o kazenskem postopku je bil od svoje uveljavitve leta 1995 spremenjen že dvanajstkrat, so zapisali v iniciativi in dodali, da trinajsta sprememba z napačnim povzemanjem in sklicevanjem na direktive Evropskega parlamenta in Sveta predpisuje nižje standarde varstva ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.(TFL)