Glavni cilj predlagane davčne reforme je predvsem razbremenitev srednjega razreda, je ob odgovoru na poslansko vprašanje Luke Mesca (Levica) v DZ včeraj zatrdil premier Marjan Šarec. O podrobnostih se je vlada še pripravljena pogovarjati, paziti pa je treba na javnofinančno vzdržnost, je dodal. Šarec je v odgovoru spomnil, da davčna reforma rešuje tudi nastale razmere po zvišanju minimalne plače in  razbremenjuje regres. "Predvsem pa želimo razbremeniti srednji razred," je zagotovil in se vprašal, koliko v Sloveniji sploh je resnično bogatih.

Dostojne pokojnine prioriteta te vlade
Pristojno ministrstvo pripravlja izhodišča za ustrezne spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo sledile koalicijski pogodbi, je včeraj na seji DZ povedal premier Marjan Šarec. "Ko bo zadeva zrela za javno razpravo, jo bomo opravili," je zagotovil. Pokojninski sistem bo po zadnjih projekcijah še nekaj let vzdržen, vendar pa je treba pravočasno pripraviti ustrezne spremembe, je v odgovoru na poslansko vprašanje koalicijske poslanke Maše Kociper (SAB) dejal premier. Dostojne pokojnine so prioriteta te vlade, je zagotovil Kociprovi, ki je opozorila, da pokojnina 16 odstotkov upokojencev ne dosega praga revščine. "Veliko upokojencev težko živi," je dejala.

Pripombe na zakon za reševanje spora o izbrisih
V Banki Slovenije so pripravili pripombe na predlog zakona za reševanje spora o izbrisih v bankah, ki je v javni obravnavi še danes. Namero vlade po ureditvi postopkov po besedah viceguvernerja Jožefa Bradeška in direktorja pravnega oddelka Jurija Žitka pozdravljajo, a izpostavljajo, da predlog predvideva nedovoljeno monetarno financiranje. "Reševanje bank je naloga lastnikov in v skrajnem primeru države, in ne centralne banke," je v včerajšnji izjavi za javnost povedal Žitko. Ravno tako so pripombe na predlog zakona pripravili v Društvu MDS. Ob tem ugotavljajo, da predlog v celoti ne sledi odločbi ustavnega sodišča, in znova pozivajo državo, naj vzpostavi odškodninsko shemo, ki bi omogočala enostavno poravnavo pred sodišči.

Pošta ne bo krepila mreže poslovalnic
Na skupni nujni seji sta odbora DZ za finance in za gospodarstvo zavrnila predloge Levice, naj vlada prek SDH doseže, da bo Pošta Slovenije okrepila mrežo poslovalnic po Sloveniji, ter naj se zmanjša zahtevani donos na kapital državne naložbe v to družbo. Državna sekretarja na ministrstvih za finance in gospodarski razvoj Alojz Stana in Aleš Cantarutti sta poudarila, da se SDH prek skupščine Pošte ne sme vmešavati v poslovne odločitve družbe ter da je pri zahtevanem donosu naložbe v Pošto že upoštevano, da ima družba tudi druge naloge, kot je le ustvarjanje dobička. Vlada je napovedala spremembo zakona o poštnih storitvah glede zagotavljanja univerzalnih poštnih storitev.

Večinska podpora Zoranu Pozniču
Odbor DZ za kulturo je predstavitev kandidata za ministra za kulturo Zorana Pozniča z 11 glasovi za in tremi proti na včerajšnji nujni seji ocenil za ustrezno. Člani odbora so tudi med predstavitvijo večinoma izkazali podporo. Poznič je med prioritetami, ki jih namerava urediti, če bi zasedel položaj ministra za kulturo, izpostavil sprejetje novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK) za obdobje 2020-2026 do konca letošnjega leta, ureditev statusov samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij ter ureditev področij, ki se dotikajo sprejetja tako imenovanega zakona o kulturnem evru. Predsednica odbora Violeta Tomić je dejala, da bi lahko DZ Pozniča za ministra za kulturo potrdil že na seji v petek.

Graje posojil v frankih
V državnem svetu je včeraj potekal posvet o problematiki posojil v švicarskih frankih. Na njem je bilo slišati, da gre ne samo za neprimerne in nepoštene bančne produkte, ampak celo za toksične instrumente, ki ne ustrezajo več oznaki posojilo. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je spomnil na neustrezno ravnanje Banke Slovenije kot regulatorja, dosedanje nasprotovanje vlade sistemskemu reševanju problematike in veliko število tožb proti bankam na sodiščih, ki bremenijo sodni sistem. Opozoril je, da obstaja precejšnja verjetnost, da bo problematika končala na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), kjer Slovenija nima najboljših izkušenj. (TFL)