Dnevne zakonodajne novosti / 9. maj 2018
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 25/2025 z dne 11.4.2025
TEMA DNEVA
Avstrijska protidampiška zakonodaja prestroga
Tema dneva

Pravobranilec Sodišča EU je v zadevi, ki temelji na pritožbi podjetja Čepelnik s Prevalj, sprejel mnenje, da Avstrija s protidampinško zakonodajo, ki otežuje delovanje tujih obrtnikov in malih podjetij na avstrijskem trgu, krši pravo EU. Avstrijska nacionalna zakonodaja od prejemnika storitev zahteva, da zagotovi varščino za zavarovanje plačila globe, ki bo morda naložena ponudniku storitev s sedežem v drugi državi članici zaradi kršitve določb nacionalne delovne zakonodaje. Takšen ukrep je prepovedan z evropsko direktivo o storitvah in bi vsekakor presegel to, kar je potrebno, da se nacionalnim organom omogoči preverjanje in uveljavljanje skladnosti z nacionalno delovno zakonodajo, ugotavlja pravobranilec.

Združena desnica brez liste v Novem mestu
Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo predstavnikov liste Kangler & Primc - Združena desnica zoper odločitev novomeške volilne komisije, da zaradi premalo žensk zavrne njihovo kandidatno listo. Na njej sta bili namreč ob šestih kandidatih dve kandidatki. V koaliciji so sicer prepričani, da so spolnim kvotam zadostili, saj sta njihovi kandidatki v tej enoti kandidirali v po dveh volilnih okrajih. Predstavniki koalicije bodo na ustavno sodišče vložili pritožbo z zahtevo za začasno zadržanje volilnih opravil, na vrhovno sodišče pa še pritožbo zaradi zavrnitve njihove liste v Kranju.

Kršitev pravic v varovanih oddelkih
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je skupaj s predstavniki Socialno-varstvenega zavoda Hrastovec znova opozorila na kršitve pravic oseb s težavami v duševnem zdravju pri neprostovoljnem nameščanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialno-varstvenih zavodov. Kot je dejala, odgovorni še naprej ne upoštevajo njihovih opozoril. "Težava je tudi v tem, da sodišča ne upoštevajo mnenj, ki jih v skladu z zakonom morajo podati zavodi. Zaradi razmer smo lani v večini primerov dali negativno mnenje, a sodišče tega v desetih primerih ni upoštevalo in je izdalo sklep o namestitvi," je dejala direktorica zavoda v Hrastovcu Andreja Raduha.

Poenostavljen dostop do prostorskih podatkov
Ministrstvo za okolje in prostor je vzpostavilo spletno mesto Prostorskega informacijskega sistema, ki po njihovih navedbah med drugim prinaša dostop do vseh podatkov o prostorskih aktih na enem mestu. Fizičnim in pravnim osebam so na voljo podatki za približno 160 občin, ki so že izdelale občinski prostorski načrt. Osrednja storitev portala je grafični pregledovalnik, prek katerega bo mogoč vpogled v prostorske podatke o veljavnih državnih prostorskih načrtih, o namenski rabi prostora iz veljavnih občinskih prostorskih načrtov in prostorskih redov občin, o omejitvah v prostoru ter v podatke o gradbenih in uporabnih dovoljenjih, evidentiranih po 1. juniju 2015.

Lex Agrokor skladen s hrvaško ustavo
Zakon o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih je skladen s hrvaško ustavo, je odločilo hrvaško ustavno sodišče. Oceno ustavnosti več določil zakona, ki je bolj znan kot lex Agrokor, je zahtevalo 12 fizičnih in pravnih oseb. Predsednik hrvaškega ustavnega sodišča je dejal, da je imela vlada kot predlagatelj zakona "posebej upravičene razloge" za njegovo sprejetje, razlog za to pa so bile pomanjkljivosti obstoječih zakonov o stečaju in predstečajnem postopku v izrednih okoliščinah, kot so bile v primeru koncerna Agrokor. Izpostavil je, da so odločitev utemeljili na konceptu socialne pravičnosti in ekonomske nevtralnosti ustave.

Krepitev pravic državljanov tretjih držav
Sodišče Evropske unije je okrepilo pravice državljanov tretjih držav, ki so dobili prepoved bivanja v povezavi. Ti lahko izpodbijajo prepoved, če lahko dokažejo odnos odvisnosti z državljanom EU, je odločilo sodišče. Končno odločitev bodo zdaj sprejela belgijska sodišča. Primer se nanaša na državljane tretjih držav, za katere so belgijske oblasti odredile, da morajo zapustiti državo in se ne smejo vrniti, ker da predstavljajo "grožnjo javnemu redu". Oblasti so vztrajale pri tem, da najprej zapustijo državo, da bi lahko zahtevali odpravo prepovedi vstopa, preden bodo obravnavale njihove prošnje za dovoljenje za bivanje.(TFL)