Brez veta na zakon o izbrisanih

Državni svet včeraj ni izglasoval veta na zakon o odškodninah za izbrisane. Za veto je glasovalo sedem državnih svetnikov, proti pa 20. To pomeni, da državnemu zboru o zakonu ne bo treba ponovno odločati. V razpravi so sicer državni svetniki bolj ali manj ponovili stališča, ki jih je bilo mogoče slišati že, ko so o zakonu odločali poslanci.

Poslanci so včeraj z 51 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon, ki določa način poplačila odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Z njim bo država poravnala dolg do javnih uslužbencev v največ dveh obrokih skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Prvi obrok bo izplačala najpozneje do konca februarja 2014, drugega pa najpozneje do konca januarja 2015. Glasovanja o zakonu so se vzdržali vsi na seji prisotni poslanci opozicije z izjemo poslanca SDS Ivana Grilla, ki je zakon podprl.

DZ je s 54 glasovi za in nobenim proti ocenil, da je predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki širi obveznost posredovanja tovrstnih informacij z organov javnega sektorja tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin, primeren za nadaljnjo obravnavo.

S 76 glasovi za in nobenim proti je DZ sprejel vladno novelo zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki prinaša pogoje za uspešnejše prilagajanje izobraževanja potrebam gospodarstva. Novela je naletela na dober odziv in podporo tako v koalicijskih kot opozicijskih vrstah.

S 45 glasovi za in tremi proti so sprejeli tudi vladno novelo zakona o verski svobodi, po kateri lahko versko skupnost registrira najmanj deset polnoletnih članov skupnosti. Vlada je novelo vložila v obravnavo po skrajšanem postopku, z njo pa je sledila odločbi ustavnega sodišča iz leta 2010.

DZ je z 51 glasovi za in dvema proti prav tako sprejel predlog novele insolvenčnega zakona. Novela med drugim uvaja poseben predinsolvenčni postopek za srednje in velike družbe, v okviru katerega se bodo te lahko z bankami dogovorile o prestrukturiranju dolga, ter posebna pravila za prisilno poravnavo srednjih in velikih družb.

Evropska komisija je včeraj predstavila sveženj zakonodajnih predlogov, s katerimi želi še dodatno okrepiti procesna jamstva za državljane v kazenskem postopku. Komisija predlaga tri direktive in dve priporočili, s katerimi naj bi zagotovili pravico do poštenega sojenja za vse evropske državljane, ne glede na to, kje v EU so.(TFL)