Dnevne zakonodajne novosti / 18. maj 2017
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 25/2025 z dne 11.4.2025
TEMA DNEVA
Davka na nepremičnine še ne bo
Tema dneva

Davka na nepremičnine po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman še ne bomo dobili v tem mandatu. So pa na ministrstvu pripravili nekaj strokovnih izhodišč in bi želeli tudi v nadaljevanju voditi strokovne razprave. Pod vprašajem naj bi bil tudi sprejem novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ta je pripravljen ter medresorsko in strokovno usklajen in ministrica pričakuje, da bi vlada lahko predlog poslala v DZ še ta mesec. Z zakonom o množičnem vrednotenju želijo odpraviti neustavnost ureditve za potrebe obdavčenja, je pa kakovosten sistem pomemben tudi za druge uporabnike, kot so statistika, banke in javna uprava. Podatki množičnega vrednotenja se uporabljajo tudi za določanje socialnih transferjev.

Zamuda pri ureditvi tožb zaradi izbrisov
Predlog zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah kljub drugačnim načrtom ministrstva za finance še ni nared za odločanje na vladi. Zanj so morali pridobiti mnenje Evropske centralne banke, usklajevanja z vrhovnim sodiščem, ki je imelo na osnutek precej pripomb, oz. pravosodnim ministrstvom pa so še v polnem teku. Na ministrstvu predlog zakona pripravljajo, da bi odpravil neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris podrejenih obveznic ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013. Ustavno sodišče je namreč državnemu zboru naložilo, da mora uskladitev zakonodaje pripraviti do 15. maja.

Državni svetniki odrekli podporo zakonom
Državni svet je odrekel podporo noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018. Svetnike je zmotila predvsem predlagana višina povprečnine, ki po njihovih ocenah ne sledi dejanskim potrebam. Med drugim naj ne bi upošteval raznolikosti občin in s tem različnih finančnih potreb. Svetniki so nenaklonjeni tudi predlaganemu zakonu o probaciji, saj po njihovih ocenah poglablja kadrovsko krizo centrov za socialno delo. Obravnavali so tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona. Podprli so vloženo dopolnilo interesne skupine lokalnih interesov, po katerem državni svet predloga zakona ne podpira.

Sodišče pritrdilo gasilcem
Delovno sodišče je v individualnem sporu razsodilo, da poklicnim gasilcem za čas nočnega dela pripada 50 odstotkov višje nadomestilo za prehrano, so pojasnili v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije. Pričakujejo, da bo višje nadomestilo gasilcem obračunano že pri naslednji plači in da jim do 30. junija poravnajo tudi obveznosti za nazaj, in sicer od uveljavitve novele zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami leta 2006. Kot je navedel sekretar sindikata David Švarc, gre za 1,84 evra na noč boljšega plačila malice, kar na mesečni ravni za dobrih 600 gasilcev znese približno 7500 evrov, za obdobje dveh let od vložitve tožbe pa več kot 180.000 evrov.

Zavezništvo za predstavnike mladih v ZZZS in Zpizu
Stranka Zavezništvo je vložila predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerima bi predstavniku mladih zagotovili mesto v svetu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). V pokojninsko blagajno študenti in dijaki z delom prek študentske napotnice namreč prispevajo 15,5 odstotka zaslužka. Del njihovega zaslužka pa gre tudi v zdravstveno blagajno, ki prejme 6,36 odstotka bruto zaslužka študenta. Predstavnika mladih bi po predlogu Zavezništva imenovala Študentska organizacija Slovenije.

Drugi opomin glede alternativnih goriv
Slovenija je iz Bruslja dobila drugi opomin, naj v svojo zakonodajo v celoti prenese evropske predpise o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Direktiva določa minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture, vključno s polnilnimi postajami za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin in vodik. Izvajati jo je bilo treba začeti do 18. novembra lani. Če se Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno odzvala na opomin, lahko Evropska komisija zadevo predloži Sodišču EU. V sklopu rednega mesečnega svežnja odločitev v povezavi s kršenjem evropske zakonodaje je Slovenija dobila tudi prvi opomin v povezavi s poročanjem o izvajanju pravil o odpadkih.(TFL)