DZ je z 59 glasovi za in 11 proti sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Večina poslancev je soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS. Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice. V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, lahko država namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna.

Zakon o drugem tiru mimo zadnje postaje
Poslanci so se na izredni seji seznanili s sklepom o razglasitvi rezultatov na ponovnem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom. Referendum zaradi nedoseženega zavrnitvenega kvoruma ni uspel. Zakon o drugem tiru bo tako po današnji objavi sklepa v uradnem listu lahko stopil v veljavo. S tem se bo gradnja drugega tira lahko začela, prav tako se bo lahko začelo črpanje 109 milijonov evrov že pridobljenih nepovratnih evropskih sredstev. “Drugi tir je strateški projekt, največji infrastrukturni projekt v državi, ki bo pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom,” so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Davčni noveli v javni obravnavi
Ministrstvo za finance je v sredo v javno obravnavo posredovalo predloga novel zakonov o davku na dodano vrednost (DDV) in davku od dohodkov pravnih oseb. S predlogoma se v slovensko zakonodajo prenašajo evropske direktive. Spremembe zakona o DDV v slovenski pravni red prenašajo določbe dveh direktiv glede obravnave kuponov in nekatere obveznosti glede DDV, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo. Predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa v slovenski pravni red iz direktive prenaša določbe o splošnem pravilu proti zlorabam in pravilu glede nadzorovanih tujih družb.

Čezmejno sodelovanje Slovenija – Hrvaška
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je kot organ upravljanja za čezmejni program sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško 2014-2020 podpisala prve pogodbe o sofinanciranju za projekte, odobrene v okviru tretjega roka javnega razpisa. Pogodbe so podpisali za projekte Prehistory adventure, Inspiracija in Kultura. Kot so sporočili z vladne službe, je za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj uspešno kandidiralo 17 projektov, ki bodo dobili nekaj več kot 17 milijonov evrov evropskih sredstev. Skupaj z 19 projekti, ki so že v izvajanju, je bilo tako v okviru vseh treh rokov odprtega javnega razpisa odobrenih 36 projektov.

Bruselj graja Slovenijo
Evropska komisija se je odločila Slovenijo napotiti na Sodišče EU, ker v svoj pravni red še ni v celoti prenesla evropske zakonodaje, ki ureja trge vrednostnih papirjev. Konkretno gre za direktivo o trgih finančnih instrumentov, imenovano MiFID II, in direktivo o njeni dopolnitvi. Poleg tega so iz Bruslja sporočili tudi, da Evropska komisija opozarja Slovenijo in še trinajst članic EU, ker je še niso obvestile o sprejetju nacionalne zakonodaje za popoln prenos evropske zakonodaje o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki je pomembno orodje v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem.

Nedotakljivost arhivov ECB
Evropska komisija nadaljuje postopek proti Sloveniji zaradi zaplembe informacij Evropske centralne banke (ECB) v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016. Komisija Slovenijo poziva k spoštovanju nedotakljivosti arhivov ECB in lojalnemu sodelovanju v povezavi z zasegom podatkov v Banki Slovenije. Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so prejeli drugi opomin oz. obrazloženo mnenje komisije v zvezi s tem postopkom. Na to mnenje mora Slovenija ustrezno odgovoriti v dveh mesecih. V nasprotnem primeru lahko komisija zadevo napoti na Sodišče EU.(TFL)