Zaveza za boljše razmere v sodstvu

Predsednica vlade Alenka Bratušek, pravosodni minister Senko Pličanič in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša so podpisali skupno zavezo za izboljšanje stanja v sodstvu, so sporočili s pravosodnega ministrstva. Pličanič je prepričan, da bosta vrhovno sodišče in ministrstvo državljanom dokazala, da je pravosodju spet mogoče zaupati. Vsebino zaveze bo na redni seji ta teden potrdila tudi vlada, so še sporočili s pravosodnega ministrstva.

Predsednik odbora DZ za pravosodje Branko Grims je včerajšnjo sejo odbora, na kateri so obravnavali sklepe za izredno sejo o stanju v pravosodju, po osmih urah prekinil. Kdaj se bo seja nadaljevala, še ni znano.

Zahteva za presojo ustavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu se zdi članom odbora DZ za finance in monetarno politiko neutemeljena. Gre za tako posebno gospodarsko družbo, da so izjeme glede sestave nadzornega sveta in uprave dopustne, so soglašali z mnenjem vlade in zakonodajno-pravne službe DZ.

Cilj programa za odpravo administrativnih ovir (OAO) je zmanjšanje administrativnih in zakonodajnih bremen za 25 odstotkov in s tem prihranek gospodarstvu v višini 360 milijonov evrov letno, je včeraj na srečanju s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pojasnil notranji minister Gregor Virant. Od leta 2009 do 2012 je bilo realiziranih preko 200 ukrepov za odpravo administrativnih ovir, do konca 2013 pa jih na to čaka še dodatnih 160.

Evropska komisija se je kljub nasprotovanju večine članic EU odločila za uvedbo začasnih, šestmesečnih dajatev za kitajske proizvajalce solarnih plošč. Ukrep začne veljati jutri, je včeraj v Bruslju sporočil komisar za trgovino Karel De Gucht. "To ni protekcionizem," je poudaril De Gucht. Komisija se je za ukrep odločila zaradi dumpinga, ker kitajski proizvajalci svoje izdelke v EU prodajajo prepoceni, pod tržno vrednostjo proizvoda oziroma pod proizvodno ceno, ter s tem kršijo evropska pravila in škodijo evropskemu gospodarstvu.

OZS znova opozarja na negativne posledice deregulacije vstopa v dejavnost, med katerimi so ogrožanje zdravja in življenja ljudi, slabša kakovost obrtniških storitev, več dela na črno in nezanimanje mladih za poklicno izobraževanje. Državo pozivajo, naj pri odpiranju deregulacije vstopa v dejavnost prouči posledice spremenjene ureditve. "Spremembe uredbe o obrtnih dejavnostih predvidevajo, da bi se lahko s posameznimi dejavnostmi v prihodnosti lahko ukvarjali tudi tisti brez ustrezne strokovne ali poklicne usposobljenosti, število obrtnih dejavnosti pa bi se s 64 zmanjšalo na 21," so v sporočilu za javnost poudarili na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.(TFL)