Gospodarsko okrevanje se nadaljuje

Gospodarsko okrevanje se je po ugotovitvah sveta Banke Slovenije nadaljevalo tudi v prvem letošnjem četrtletju, rast pa še naprej poganja izvoz. Svet je obravnaval tudi majsko poročilo o finančni stabilnosti in ugotovil, da se razmere v bančnem sistemu izboljšujejo. Spet se krepi tudi zaupanje v banke. Razmere v trgovini in nekaterih drugih dejavnostih, večinoma vezanih na domačo končno potrošnjo, pa so se po drugi strani v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko poslabšale. Šibka domača potrošnja ostaja sicer po mnenju podjetij najpomembnejši zaviralni dejavnik.

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji soglasno sprejel novelo zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero se bo višina katastrskega dohodka na predlog poslanske skupine SDS še tri leta zadržala na lanski ravni. Slednje pomeni, da bo katastrski dohodek za leto 2014 obračunan v vsaj 70 milijonov evrov nižji višini, kot bi bil sicer, je opoldne v razpravi povedal Andrej Vizjak (SDS). "Nenehno zviševanje davkov zmanjšuje konkurenčnost in motiviranost slovenskih kmetov za obdelovanje zemlje," je dodal. Za leto 2013 je bil obračunan katastrski dohodek v višini 47,8 milijona evrov.

DZ je prav tako na izredni seji sprejel zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, s katerim se bo ustanovil poseben sklad, v katerega bodo poklicni in vrhunski športniki vplačevali svoje zaslužke od nagrad ali sponzorskih pogodb, po koncu kariere pa iz njega črpali sredstva.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je izdala uredbo o določitvi višine dodatnega plačila policistom, ki jim v izjemnih primerih, ko nalog policije ni mogoče opraviti drugače, odrejeno dodatno delo, ne glede na omejitve po zakonu o delovnih razmerjih. Gre za plačilo za delovno obveznost, o kateri govori 73. člen zakona o organiziranosti in delu v policiji. Podlaga za plačilo pa je bila dana s spremembo 74. člena zakona.

Evropska centralna banka je včeraj objavila osnutek uredbe o nadomestilih za nadzor bank, ki ga bo v okviru enotnega mehanizma nadzora začela izvajati novembra letos. Leta 2015 naj bi za nadzor potrebovala 260 milijonov evrov. Večina bank, med njimi najverjetneje tudi NLB, NKBM in SID banka, bo ECB za to delo plačevala od 700.000 do dva milijona evrov letno.(TFL)