Med poslankami in poslanci obstaja praktično enotna podpora pobudi za pripravo zakona, s katerim bi uredili sistem podpore otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam že v zgodnji fazi, je pokazala skupna seja treh odborov DZ. Kot je dejala pobudnica priprave zakona Jasna Murgel iz SMC (intervju z njo smo nedavno objavili v TFL Glasniku), je treba obstoječe oblike pomoči povezati v enoten sistem, jih med seboj uskladiti ter zagotoviti, da bo obravnavana celotna družina. Danes je namreč vse osredotočeno predvsem na otroka, ki ima neko razvojno motnjo. Osnovo za predlog, ki je bil izhodišče za obravnavo, so že pred skoraj 20 leti naredili v zvezah Sonček in Sožitje.

Priprava nove visokošolske zakonodaje
Slovenski visokošolski prostor v prihodnjem študijskem letu čaka precej izzivov. Če gre sklepati iz navedb predstavnikov ministrstva, univerz in študentov, se bodo v prihodnjem študijskem letu ukvarjali predvsem s pripravo nove visokošolske zakonodaje. Kot kaže, na dnevni red prihaja tudi vprašanje načina izbire študija in organiziranja študentov. Nekatere univerze si želijo vpisovanja študentov na način, da bi lahko v prijavi navedli dve ali tri enakovredne izbire. Vse vpletene v visokem šolstvu pa bo naprej zaposlovala novela zakona o visokem šolstvu, ki je že prestala prvo branje v DZ, a je potrebna še nekaj usklajevanj, predvsem glede predloga po večjem uvajanju tujega jezika v predavalnice.

Manj gospodarskega kriminala
"Ne glede na skupni padec pa smo v letošnjem prvem polletju obravnavali več primerov težjih oblik gospodarskih kaznivih dejanj, kot so zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarski dejavnosti, oškodovanja upnikov, davčnih zatajitev," so pojasnili na policiji. Policisti so namreč v prvih šestih mesecih obravnavali za 24 odstotkov manj primerov gospodarske kriminalitete, ki ima v celotni kriminaliteti sicer 19,3-odstotni delež, kaže poročilo o dejavnosti policije v prvem polletju.

Proračun na parlamentarni poti
DZ se bo v sredo sestal na izredni seji, na kateri se bo seznanil s predlogom državnega proračuna za prihodnji dve leti. Proračunske dokumente bosta predstavila predsednik vlade Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Dan pozneje bo stekla razprava na sejah parlamentarnih delovnih teles, potrjevanje proračuna pa bo predvidoma na novembrski seji. Vlada načrtuje, da bo v letih 2017 in 2018 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna.

Volilna zakonodaja – znova
Po več kot letu dni, odkar je DZ opravil splošno razpravo o paketu volilne zakonodaje, se bodo poslanci lotili drugega branja omenjenega svežnja. Gre za novele zakona o volitvah v DZ, zakona o državnem svetu, zakona o volitvah predsednika republike, zakona o vladi, zakona o lokalnih volitvah in zakona o lokalni samoupravi, ki jih bo obravnaval odbor za notranje zadeve, ter novelo zakona o poslancih, ki jo bodo pretresali člani mandatno-volilne komisije. Namen predlaganega svežnja je ureditev pogojev kandidiranja na različne funkcije. Onemogočili bi na volitvah kandidirati pravnomočno obsojenim na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta.

Pobudnica ustavne presoje ne obstaja več
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo stranke Zares za oceno ustavnosti zakona o političnih strankah ter zakona o volilni kampanji, s katero je ta izpodbijala prepoved financiranja strank in volilnih kampanj s strani pravnih oseb. Po mnenju stranke prepoved uvaja neutemeljeno razlikovanje v možnostih za izvedbo predvolilne kampanje med kandidati in listami kandidatov, ki prejemajo proračunska sredstva, in tistimi, ki jih ne. A ker je stranka lani prenehala z delovanjem, po mnenju ustavnega sodišča ne izkazuje več pravnega interesa.

Vsak četrti račun plačan z zamudo
V Sloveniji je vsak četrti račun plačan z zamudo, pri čemer pravne osebe pravočasno poravnajo le 68,7 odstotka računov, je v predstavitvi raziskave o plačilnih navadah v Sloveniji izpostavila Natalija Zupan iz družbe EOS KSI. Najbolj presenetljiv podatek pa je po njenem, da je glede na ugotovljeno stanje percepcija ogroženosti podjetij zelo majhna. Le dva odstotka vprašanih ima občutek, da je njihovo podjetje zaradi neplačil ogroženo. Raziskavo so sicer opravili v še 14 evropskih državah. Slovenija je rekorder tudi pri zamudah, saj se račun v povprečju poravna 37 dni po zapadlosti, medtem ko ta zamuda drugod znaša okoli tri tedne.(TFL)