Katastrski dohodek po novem

Poslanci so ocenili, da je vladni predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki predvideva, da se bo ta določal na podlagi ekonomskega računa za kmetijsko gospodarstvo, in ne več na podlagi zapletenega sistema kalkulacij, primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog po mnenju vlade pomeni pomembno fazo v razvoju ugotavljanja katastrskega dohodka kot pavšalne ocene potencialnega tržnega dohodka zemljišč za različno rabo. Namesto sistema kalkulacij, ki so nejasno določale, kako se določi katastrski dohodek za posamezne vrste rabe zemljišč, bi se ta določal na podlagi ekonomskega računa za kmetijsko gospodarstvo, za kar bi podatke zagotavljal statistični urad.

DZ je sprejel tudi nov zakon o trošarinah. Ta zmanjšuje administrativne obremenitve, usklajuje slovensko ureditev z evropsko ter odgovarja na spremenjene razmere na trgu. Med drugim uvaja status malega pivovarja in prinaša trošarine za elektronske cigarete. Na področju energentov in električne energije zakon odpravlja oprostitev trošarine za tiste energente, ki se porabijo za proizvodnjo netrošarinskih izdelkov, in se nadomešča z ukrepom oprostitve trošarine za energente za energetsko intenzivna podjetja. Trošarina na električno energijo se bo po novem obračunavala glede na količinsko stopnjo odjema.

DZ je sprejel še novelo zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki vsakemu potrošniku daje pravico do osnovnega bančnega računa. Banke bodo morale po novem za svoje stranke sprejeti tudi brezdomce ali azilante in bodo lahko odprtje osnovnega bančnega računa zavrnile le v zelo ozko določenih primerih. Poleg uvedbe osnovnega plačilnega računa pa novela zakona določa tudi pravila glede primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, kot tudi pravila glede zamenjave plačilnih računov, in sicer znotraj države članice ter tudi znotraj celotne EU.

Poslanci predlogu zakona o soupravljanju, ki so ga pripravili v Združeni levici, niso namenili zadostne podpore za nadaljnjo razpravo. V ZL so sicer prepričani, da bi spremembe prinesle nov zalet ekonomski demokraciji, a je večina poslanskih skupin že v prvi obravnavi predlagateljem očitala neusklajenost z vsemi socialnimi partnerji. Brez podpore je ostal tudi predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi NSi uvedla višjo in enotno stopnjo dohodninske olajšave za vse zavezance v višini 7000 evrov. Podporo so mu namenili v SDS in NP, medtem ko so ostali ocenili, da rešitev ni pravična.

Ministrstvo za javno upravo je na spletni strani E-demokracija objavilo predlog sprememb zakona o javnih agencijah. Kot izhaja iz obrazložitve, spremembe sledijo pripombam računskega sodišča, eden od ciljev pa je med drugim ureditev aktivnejše vloge resornega ministrstva pri izvajanju nadzora nad delom in poslovanjem javne agencije. Zainteresirani imajo čas za oddajo komentarjev na predlog novele zakona do 21. julija.

Članice EU so se dogovorile o ukrepih za učinkovitejše preprečevanje izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb. Z novimi pravili naj bi zagotovili, da bodo podjetja plačevala davke tam, kjer ustvarijo dobiček. Medtem ko so pri Evropski komisiji dogovor pozdravili, pa so bili v Evropskem parlamentu do njega kritični.

Z današnjim dnem se izteka ponovljen poziv k vložitvi kandidatur za mesto predsednika vrhovnega sodišča. Na prvi poziv, objavljen aprila, se namreč ni prijavil nihče. Zdajšnjemu predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši se šestletni mandat izteče novembra, za nov mandat pa se ne bo potegoval.(TFL)