Premalo interesa za medijski pluralizem

Pobudnikom Evropske državljanske pobude za medijski pluralizem ni uspelo zbrati milijona podpisov, kolikor bi jih rabili, da bi lahko pred evropskimi organi sprožili postopek za sprejetje želene medijske zakonodaje. Rok za zbiranje podpisov je potekel sinoči ob polnoči. V Sloveniji je zbiranje podpisov vodilo Društvo novinarjev Slovenije. Generalna sekretarka društva Špela Stare kot razlog za neuspeh pobude navaja "dejstvo, da ljudje ne verjamejo v to, da lahko direktive Evropske komisije kaj spremenijo".

Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša določene izboljšave, a to ni dovolj, da bi se bistveno zmanjšal obseg sive ekonomije. Pomembno bo, kako se bo zakon izvajal v praksi, da ne bo le mrtva črka na papirju, pravijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). "Šušmarji, ki nimajo popolnoma nič registrirano, imajo še vedno bistveno nižje kazni, kar pa ni prav", hkrati poudarja predsednik OZS Branko Meh.

Finančna uprava RS (Furs), ki je z začetkom uporabe novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prevzela nadzor na tem področju, bo veliko pozornosti namenila tudi prijavam, ki jih pričakuje na posebnem elektronskem naslovu. Želi, da bi se ljudje zavedali negativnih posledic zaposlovanja in dela na črno. Kot so sporočili iz Fursa, bodo obravnavali informacije, za katere pričakujejo, da jim jih bodo posredovali državljani in strokovna združenja. Vse prijave, prejete na naslov prijave.fu@gov.si, bodo preverjali sproti, napovedujejo.

Zavod za zaposlovanje je v četrtek objavil novo javno povabilo Zaposli.me 6, namenjeno zaposlovanju težje zaposljivih brezposelnih. S pomočjo programa bodo zaposlili dodatnih 200 brezposelnih oseb, od tega 55 odstotkov žensk. Javno povabilo je odprto do 30. septembra, zanj pa je na voljo milijon evrov proračunskih sredstev. Cilj javnega povabila je, da bodo delodajalci, ki bodo prejeli subvencijo v višini 5000 evrov oz. sorazmerno manj za zaposlitev invalida, ohranili vsaj 30 odstotkov zaposlitev še leto dni po izteku subvencioniranja, brezposelni iz ciljne skupine pa si bodo s ponovno vključitvijo v delovno okolje povečali zaposlitvene možnosti, je zavod objavil na svoji spletni strani.

Evropska komisija je napovedala vrsto izrednih ukrepov za pomoč pridelovalcem sadja in zelenjave, ki so jih prizadele ruske sankcije. Skupno so ukrepi, ki bodo veljali za proizvajalce paradižnika, korenja, belega zelja, paprike, cvetače, kumar, gob, jabolk, hrušk, rdečega sadja, grozdja in kivija, vredni 125 milijonov evrov.(TFL)