Novoizvoljeni poslanci bodo v petek prvič sedli v poslanske klopi, na ustanovni seji bodo volili tudi novega predsednika DZ. Spričo nejasnih obrisov prihodnje koalicije zaenkrat še ni znano, kdo bo kandidat za to funkcijo. Tudi stranke, ki opravljajo pogovore o morebitnem povezovanju, o tem še ne želijo govoriti. Poslanci bi utegnili poiskati tudi predsednika, ki bi DZ vodil le začasno. Do izvolitve novega predsednika bo sicer prvo sejo DZ v skladu s poslovnikom vodil najstarejši poslanec, v tem mandatu je to 73-letni Peter Jožef Česnik, poslanec Stranke Alenke Bratušek. Še pred sejo pa se bodo začasni vodje poslanskih skupin dogovorili o sedežnem redu v parlamentarni dvorani.

Nekdanjim poslancem 80 odstotkov zadnje plače
Novoizvoljeni poslanci, ki bodo štiriletni mandat nastopili z ustanovno sejo DZ, bodo za svoje delo prejemali med 3600 in 4800 evri osnovne bruto plače, pripadajo pa jim tudi različni dodatki in mesečni pavšal. Nekdanji poslanci pa imajo po prenehanju mandata pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, in sicer največ pol leta. To velja za poslance, ki po prenehanju mandata iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve. Pravica se jim lahko podaljša še za največ šest mesecev, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev.

Zakonska regulativa kriptožetonov
Zbiranje sredstev s prvo ponudbo kriptožetonov javnosti je po oceni Agencije za trg vrednostnih papirjev povezano z velikimi in še ne povsem določljivimi tveganji, eno od njih je odsotnost zakonodajne ureditve. ICO (prve ponudbe kriptožetonov javnosti) doživljajo razmah tudi v Sloveniji, vendar v mnogih državah, vključno s Slovenijo, trenutno niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Posledično vlagatelji v te sheme nimajo nobenih zagotovil, podobnih tistim, ki veljajo za prve ponudbe vrednostnih papirjev na reguliranih finančnih trgih, je agencija zapisala v svojih stališčih.

Razdelitev pristaniške koncesnine
Vlada je izdala spremembe uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, ki med drugim določa merila za razdelitev koncesijske dajatve med občinami. Med kriterije po novem spada tudi število prebivalcev posamezne občine. Tako v koprski kot v ankaranski občini novosti za zdaj ne komentirajo. Doslej je 55 odstotkov koncesije, ki pripada lokalnima skupnostma, prejela koprska občina, ankaranska pa 45 odstotkov. Že dalj časa so sicer potekala pogajanja o spremembi ključa, po katerem se izplačuje koncesnina. Ministrstvo za infrastrukturo je tako še v začetku leta predlagalo, da bi delež koprske občine povečali na 82 odstotkov.

NLB gre v Strasbourg
Hrvaško ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo NLB na izgubljeno tožbo zoper nekdanjega hrvaškega varčevalca, je neuradno izvedela TV Slovenija. Gre za tožbo v višini 250 evrov, NLB naj bi zdaj pravico iskala na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Tam pričakujejo pošteno nepolitično sojenje, ki pa bo po informacijah televizije stalo nekaj milijonov evrov. Hrvaško ustavno sodišče je sicer med drugim pojasnilo, da memorandum z Mokric, ki bi moral ustaviti vse postopke sojenja v zvezi s hrvaškimi varčevalnimi vlogami, ni bil nikoli implementiran v hrvaško zakonodajo.

Furs nad prikrito zaposlovanje v IT podjetjih
Finančna uprava RS (Furs) v okviru ciljno usmerjenih nadzorov posebno pozornost namenja IT podjetjem, saj so na tem področju v zadnjem času zaznali povišano stopnjo tveganja morebitnega prikritega zaposlovanja. Pri samostojnih podjetnikih ugotavljajo, ali gre dejansko za opravljanje samostojne dejavnosti ali za delo v okviru delovnega razmerja. "Če plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom, je v predvidena sankcija v višini od 800 do 30.000 evrov, odvisno od statusa in velikosti zavezanca," so še dodali na Fursu.(TFL)