Slovenija bo odštela 910 milijonov evrov

Finančni ministri EU so dosegli dogovor o razdelitvi prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Države v območju evra bodo prispevale 150 milijard evrov. Slovenija bo prispevala 0,61 odstotka tega deleža, kar znaša 910 milijonov evrov, piše v izjavi finančnih ministrov EU.
Pripravljenost na sodelovanje pri krepitvi IMF so nakazale tudi štiri nečlanice območja evra - Češka, Danska, Poljska in Švedska, medtem ko je Velika Britanija nakazala, da bo svoj prispevek opredelila v začetku prihodnjega leta v okviru G20.

Če bi se vse države območja z evrom držale kriterijev pogodbe iz Maastrichta in če bi se kršitve sankcionirale, po mnenju predsednika uprave Unicredit banke Slovenija Franceta Arharja, bivšega guvernerja centralne banke, do krize v območju z evrom ne bi prišlo. Sam sicer ostaja optimist glede rešitve težav in verjame v evro.
Arhar je na okrogli mizi o prihodnosti evra in EU v organizaciji pobude Mreže idej v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika spomnil, da Maastricht ni nastal čez noč. Njegovi kriteriji, če bi se spoštovali, pa da ne potrebujejo nove ureditve.

Evropska komisija je sprejela dva nova programa za boj proti goljufijam za zaščito finančnih interesov EU do leta 2020. Programa Herkul III in Periklej 2020 naj bi začeli izvajati januarja 2014. Trajala bosta sedem let, njuna proračuna pa bosta znašala 110 milijonov evrov oziroma 7,7 milijona evrov. Programa zagotavljata, da so proračun EU in nacionalni proračuni dobro zaščiteni, da so sredstva uporabljena za predvidene namene in da pridejo v roke pravih upravičencev, so ob tem sporočili iz Bruslja.

Danes še posebej opozarjamo na Koledar veljavnosti in uporabe pravnih aktov, saj se z današnjim dnem začnejo uporabljati spremembe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), Uredbe o organih v sestavi ministrstev in Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin.

Uradni list EU prinaša Direktivo 2011/92/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnem izkoriščanju otrok. Ta v 13. in 14. členu predvideva , da bi se morala najvišja kazen zapora, določena za kazniva dejanja iz te direktive, izreči vsaj za najhujše oblike teh kaznivih dejanj. Da bi se dosegla najvišja kazen zapora, določena za kazniva dejanja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter otroške pornografije iz te direktive, lahko države članice ob upoštevanju nacionalnega prava določijo, da se trajanje predvidene kazni zapora za ta kazniva dejanja v nacionalni zakonodaji sešteva.

Mariborski mestni svetniki so na seji po skrajšanem postopku odločali o rebalansu proračuna za iztekajoče se leto, s katerim je mestna uprava na nek način priznala nerealne načrte na prihodkovni strani. Proračun je tako nižji kar za 28 odstotkov in na prihodkovni strani znaša le še dobrih 111, ne pa skoraj 153 milijonov evrov. Direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner je v zvezi s predlaganim rebalansom pojasnila, da je ta odraz krize, s katero se srečuje Maribor in celotna država. To po njenih besedah povzroča likvidnostne težave in s tem nerealizirane načrtovane projekte v iztekajočem se letu. (TFL)