Specializirano državno tožilstvo je na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora doslej vložilo 18 tožb v skupni vrednosti dobrih 23 milijonov evrov. Doslej so sodišča odločila v treh tožbah, skupna vrednost dosojenega premoženja pa znaša 2.176.574,67 evra. Dve sodbi sta že pravnomočni, so na specializiranem tožilstvu pojasnili za STA. V enem od pravnomočnih postopkov so tožilci uspeli s 93 odstotki tožbenega zahtevka, v drugem pa z 98 odstotki tožbenega zahtevka. V tretji zadevi je tožilstvo s tožbenim zahtevkom uspelo v celoti. Evidence, koliko premoženja je bilo doslej dejansko odvzetega, pa na specializiranem tožilstvu ne vodijo. Izvršitev pravnomočnih sodb namreč ni v njihovi pristojnosti.

Po vetu spet o drugem tiru
Po vetu državnega sveta bodo poslanci na izredni seji znova odločali o zakonu o drugem tiru in zakonu o vajeništvu. Pri ponovni potrditvi zakona o drugem tiru ni pričakovati večjih težav, saj mu je nazadnje zeleno luč prižgalo 49 poslancev, 24 pa jih je glasovalo proti. A takoj zatem zakon čaka nova ovira, saj so v eni od civilnih iniciativ že zbrali dovolj podpisov za začetek referendumskih postopkov. Potrditev se sicer obeta tudi zakonu o vajeništvu, saj ga podpirajo v koaliciji, zeleno luč pa mu je dal tudi matični odbor za izobraževanje. Izredna seja bo namenjena tudi razpravi o pogajalskih smernicah za brexit, poslanci pa morajo zaradi nesklepčnosti zaključiti še redno aprilsko sejo.

Označevanje tobačnih izdelkov
Veljati je začel pravilnik, ki določa pravila za splošna opozorila in informativna sporočila na embalaži tobačnih izdelkov. Pravilnik določa mesto, razporeditev, obliko in zasnovo sestavljenih zdravstvenih opozoril za tobačne izdelke. Vključuje tudi nabor slik, ki se poleg opozoril objavljajo na vsakem zavojčku in zunanji embalaži tobačnih izdelkov. Fotografije se morajo na embalaži tobačnih izdelkov uporabljati eno leto ter se vsako leto tudi zamenjujejo. Pravilnik tudi podrobneje določa mesta opozoril na tobaku za zavijanje v pravokotnih vrečkah.

Dograjevanje zakona o osebni asistenci
Zakon o osebni asistenci, ki ga je DZ sprejel februarja, je po opozorilu YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa nujno nadgraditi s podzakonskimi akti. Šele ti bodo zakonu dali pravo vsebino, so ob 4. evropskem dnevu neodvisnega življenja opozorili v društvu. "Zakon je šele okostje, v njem je zelo malo dorečenega," je za STA dejala Elena Pečarič iz YHD. Po njenih besedah je zato nujno v podzakonskih predpisih opredeliti način izvajanja v centrih za socialno delo in v lokalnih skupnostih. Med drugim je treba po njenem opozorilu doreči tudi, kdo natančno bo upravičen do osebne asistence. Rok za sprejetje podzakonskih predpisov je sredi prihodnjega leta.

NLB gre v prodajo
V tem tednu bo, če bo šlo vse po načrtih, vendarle stekla prodaja NLB. Predvidoma sredi tedna se pričakuje soglasje Bruslja k vladni prošnji za postopno prodajo 75 odstotkov minus ene delnice banke, nato pa naj bi po zeleni luči nadzornikov SDH upravljavec državnega premoženja sprožil javno prodajo delnic. SDH bo moral objaviti namero za kotacijo delnic banke na borzi - poleg ljubljanske predvidoma še na londonski - skupaj s prospektom za IPO, ki bo med drugim vseboval tudi razpon želene cene za delnico. Prodaja bi lahko bila zaključena sredi junija.

Slovenske menedžerke med svetovno elito
Danes bo v indijskem New Delhiju vrata odprla globalna konferenca ženski gospodarski forum (Women Economic Forum), ki bo v šestih dneh združila več kot 2000 udeleženk in udeležencev. Konference se bo poleg ministrice Alenke Smerkolj pod pokroviteljstvom Združenja Manager in All Ladies League Slovenia udeležilo več slovenskih menedžerk. Med njimi bodo izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc, avtorica prve slovenske knjige o voditeljstvu Sonja Klopčič in ustanoviteljica povezovalnega središča Envir ter predsednica ALL za Slovenijo Andreja Cepuš. Glavna tema WEF 17 je Ustvarjanje, inoviranje, razumevanje in vodenje prihodnosti.(TFL)