365 milijonov prihrankov

Vlada se je seznanila s poročilom o prihrankih z naslova znižanja zakonodajnih bremen v obdobju med 2009 in 2015. Rezultati poročila, ki je bilo pripravljeno na podlagi merjenja administrativnih stroškov in bremen v predpisih od leta 2009 do lani, kažejo, da je bilo skupno izmerjenih 146 ukrepov in realiziranih 365 milijonov evrov prihrankov na letni ravni, je po seji vlade povzel minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Največji delež prihrankov izhaja iz ukrepov v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance in ministrstva za pravosodje. Določeno število ukrepov je še v fazi realizacije, kar za državo predstavlja potencialne prihranke, ki so ocenjeni na 59,3 milijona evrov.

Vlada je včeraj sprejela tudi mnenje za ustavno sodišče, ki presoja ustavnost člena zakona o kazenskem postopku glede žaljenja sodišča. V njem je poudarila, da pripravlja predlog novele tega zakona, v katerem bo vprašanje redovnega kaznovanja v kazenskem postopku uredila tako, da sodnik, na katerega se žalitev nanaša, ne bo odločal o kaznovanju zaradi žalitve. Med drugim bo preučila tudi možnost morebitnega krajšega maksimalnega števila dni zapora, v katere se lahko pretvori na sodišču izrečena denarna kazen.

Vlada se je seznanila tudi s pogajanji z javnim sektorjem in ugotovila, da v roku niso dosegli dogovora. Zato bodo nadaljevali z usklajevanjem sistemskih zakonov na tem področju, ki bodo tudi prinesli določene učinke, je pojasnil minister Boris Koprivnikar. Do dogovora o teh zakonih vlada končuje pogajanja, je dodal. Nadaljevanje pogajanj o postopnem sproščanju preostalih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017–2020 se bo tako nadaljevalo po uskladitvi sistemskih sprememb Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki so ga pripravili v SDS in bi podaljšal prehodno obdobje, po oceni DZ ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada je prav včeraj sprejela svoj predlog zakona, ki bo po besedah Simona Zajca (SMC) administrativno razbremenil kmete in jim v začetku katastrski dohodek celo znižal. S predlagano novelo vlada uvaja novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka, ki prinaša bolj pregleden, enostaven in stabilen sistem, ki se bo preverjal vsaka tri leta.

Poslanke in poslanci so s 47 glasovi za in 3 proti sprejeli spremembe zakona o medijih, ki nekoliko spreminjajo deleže slovenske glasbe, ki jih morajo radiji predvajati v posameznih terminih. Spremembe je predlagala vladna koalicija, saj so se nedavno sprejete spremembe istega zakona izkazale kot težko uresničljive.

DZ je s 55 glasovi za in nobenim proti podprl tudi predlog zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ki odpravlja ovire za prost pretok oseb in storitev na notranjem trgu Evropske unije. Zakon uvaja evropsko poklicno izkaznico, katere namen je spodbuditi in pospešiti postopek priznavanja, obenem pa zagotoviti njegovo večjo preglednost.

Poslanke in poslanci pa niso podprli novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero je želela NSi upokojencem omogočiti, da lahko prejemajo polno pokojnino in istočasno opravljajo dejavnost. Za novelo se tako zakonodajna pot zaključuje že v prvem branju. Kot je v obrazložitvi razlogov za novelo zakona povedal Matej Tonin (NSi), bi bila ta potrebna, da bi lahko državljani, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, v primeru upokojitve prejemali celotno pokojnino, četudi bi hkrati odprli s. p. in opravljali dejavnost. Slednje namreč zdaj ni mogoče.

DZ pa se je seznanil tudi s predlogom novele zakona o javnem naročanju, s katerim poslanska skupina NSi manj kot dva meseca po uveljavitvi že predlaga spremembe zakona, in to glede plačevanja dela, ki ga za izvajalca javnega naročila opravijo podizvajalci. Te naj naročnik plačuje neposredno, zahtevajo v NSi, a strinjajo se le v SDS in ZL.(TFL)