Levica je v DZ vložila predlog zakona, ki z 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog obenem iz minimalne plače izključuje vse dodatke. Podpise so prispevale koalicijske stranke, delodajalci pa opozarjajo na dosedanjo odsotnost socialnega dialoga o predlogu. Z letom 2021 se bo po predlogu začela uporabljati formula, po kateri bo morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar po trenutnem izračunu pomeni 736 evrov, je strnil koordinator Levice Luka Mesec.

Odbor za infrastrukturo zavrnil več novel
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor ni potrdil sklepa, da je predlog novega zakona o nepremičninskem posredovanju, na katerega je državni svet izglasoval veto, ustrezen. DZ bo o zakonu vnovič odločal na redni novembrski seji. Odbor je poleg tega ocenil, da predlog novele gradbenega zakona, s katero želi državni svet spremeniti določila glede obveznosti preverjanja, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Enako so poslanci odločili tudi glede predloga novele zakona o voznikih, s katero želi državni svet nadgraditi programe izobraževalnih in psihosocialnih delavnic.

Ureditev stvarnega premoženja manj ugodna za občine
Odbor za notranje zadeve je dopolnil predlog novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki jo predlaga DS. Predlog odpravlja pravno praznino, ki je nastala z uveljavitvijo novega zakona, a je rešitev po dopolnitvi na odboru za občine manj ugodna, kot so si želele. Po veljavni ureditvi v prehodnem obdobju do leta 2020 namreč občine, ki postopkov načrtovanja niso začele pred 10. marcem letos, nimajo pravne podlage za sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019. Koalicijske poslanske skupine so z dopolnili predlagale rešitev, da se v prehodnem obdobju uporabljajo določbe prejšnjega zakona.

Povprečnina bo 573,5 evra
Vlada in tri občinska združenja so včeraj podpisali pismo o nameri, ki višino povprečnine za prihodnje leto določa pri 573,5 evra na prebivalca. Obenem pa so se zavezali, da bodo v roku šestih mesecev skupaj pripravili spremembe zakonodaje, ki bi zmanjšala stroške občinam. Predlog bo šel še v potrditev na vlado, v končni fazi pa bo povprečnino določil DZ z zakonom o izvrševanju državnega proračuna. Po besedah predsednika vlade Marjana Šarca je to šele prvi korak sodelovanja z občinami. Čaka jih sodelovanje pri pripravi posodobitve zakonodaje. Še bolj kot višina povprečnine namreč po njegovih besedah razvoj občin zavira nerazumna zakonodaja na vseh področjih.

Proti sprejetju zaključnega računa proračuna
Člani komisije DZ za nadzor javnih financ so se seznanili s predlogom zaključnega računa državnega proračuna za leto 2017, ki mu je računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom. Nezadovoljni predvsem s črpanjem evropskih sredstev so sklenili državnemu zboru predlagati, naj zaključnega računa ne sprejme. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je povedal, da so mnenje s pridržkom izrekli zaradi ugotovljenih napak pri izkazovanju prejemkov in izdatkov. Glede črpanja evropskih sredstev pa je opozoril, da bi se morali spraševati tudi, ali je bolje določeni evropski evro vložiti v ta ali oni projekt. "Imam pa občutek, da do tega ne bomo prišli," je dejal.

Oznake za živila (ne)živalskega izvora
Evropska komisija je potrdila prijavo evropske državljanske pobude za obvezno označevanje živil z oznakami nevegetarijansko/vegetarijansko/vegansko. "Vegetarijanci in vegani imajo po vsej EU težave pri prepoznavanju primernih živil. Proučiti morajo seznam sestavin živila, da lahko ugotovijo, ali je primerno za nakup, pri čemer morajo biti posebej pozorni na sestavine, ki so lahko tako rastlinskega kot živalskega izvora," navaja skupina državljanov in predlaga obvezne slikovne oznake na vseh živilih. Enoletni postopek zbiranja podpisov se bo začel 12. novembra. Če bodo zbrali milijon izjav o podpori iz najmanj sedmih držav članic, se bo morala komisija na pobudo odzvati.(TFL)