Ko bog zapre vrata, odpre okno

To je le ena od misli Roberta G. Allena, enega najvplivnejših strokovnjakov s področja doseganja finančne svobode in pomoči ljudem, ki 25. septembra prihaja v Ljubljano. O tem, zakaj je vredno prisluhniti priznanemu govorniku, govori tudi povzetek iz pogovora, ki smo ga z njim pripravili za današnji TFL Glasnik in ga bomo objavili danes popoldne. »Preden naredite prvo konkretno dejanje za dosego svojih finančnih ciljev, preverite svoja stališča in se prepričajte, da si zares želite pridobiti veliko premoženje. Seveda na način, ki bo ustrezal vašim notranjim vrednotam. Zapišite na list papirja svoje misli o denarju in bodite pozorni na svoje občutke ob tem,« svetuje Robert G. Allen.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločbo o dodelitvi sredstev za vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, ki predstavlja računalniško infrastrukturo v lasti in upravljanju države. V njenem okviru se bodo izvajale storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke ter informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. Naložba je vredna dobrih 14,4 milijonov evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj bo od tega prispeval nekaj več kot 12,2 milijona evrov.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je predstavitev kandidata za finančnega ministra Dušana Mramorja ocenil za ustrezno. Za tak sklep je glasovalo 14 poslancev, proti jih je bilo šest. Mramor se tako po desetih letih vrača na finančno ministrstvo, ki ga je dve leti že vodil v času vlade Antona Ropa. Mramor vidi priložnost za izhod iz krize v trdnem finančnem sistemu, ki servisira gospodarstvo in prebivalstvo. Prva prioriteta v teh zapletenih razmerah bi namreč morala biti ekonomska osamosvojitev.

Področje pravosodja ne potrebuje nedomišljenih in nujno hitrih, temveč korenite reforme, je v predstavitvi pred odborom DZ poudaril kandidat za pravosodnega ministra Goran Klemenčič. Kot ocenjuje, je slovensko pravosodje na velikem udaru, potrebna pa je jasna in notranja konsistentna vizija razvoja, ki bo temeljila na resnih in strokovnih analizah.

Raven socialne pravičnosti se je v minulih letih znižala v večini članic EU, izhaja iz študije indeks socialne pravičnosti, ki jo je prvič pripravila nemška fundacija Bertelsmann Stiftung. Študija izpostavlja neravnovesje med severnimi ter južnimi in jugovzhodnimi članicami. Slovenija se je z devetim mestom odrezala nadpovprečno. V študiji so na podlagi 35 kriterijev raziskovali šest različnih dimenzij socialne pravičnosti - revščino, izobraževanje, zaposlovanje, zdravje, medgeneracijsko pravičnost in socialno vključenost ter nediskriminacijo.(TFL)