Državni svetniki so na predlog interesne skupine lokalnih interesov s 26 glasovi za in enim proti izglasovali odložilni veto na spremembe zakona o financiranju občin, s 27 glasovi za in nobenim proti pa veto na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019. Menijo, da zakona neprimerno urejata financiranje občin oziroma sta zanje škodljiva. Po besedah predsednika interesne skupine DS Milana Ozimiča se zdaj uzakonja praksa, ki so ji občine vseskozi nasprotovale. Višino povprečnine bo namreč na predlog vlade določil DZ. Ravno povprečnina je problematična pri zakonu o izvrševanju proračunov. V občinskih združenjih s predlagano višino niso zadovoljni in tudi državni svetniki menijo, da ni ustrezna.

Začetek postopka za dopolnitev ustave
DZ je s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim je začel postopek za dopolnitev ustave glede financiranja osnovnega šolstva. Takoj nato je prešel na obravnavo osnutka ustavnega zakona, s katerim bi dopolnil ustavo, in stališča ustavne komisije, kjer pa razprave ni bilo. Po poslovniku DZ mora zdaj ustavna komisija DZ pripraviti predlog ustavnega zakona, za katerega morata na ustavni komisiji glasovati dve tretjini vseh članov, za potrditev ustavnega zakona v DZ pa dve tretjini vseh poslancev. Dopolnilo ustave bi pomenilo, da višino sofinanciranja zasebnih osnovnih šol s strani države z zakonom posebej določi DZ.

Prepoved uporabe plastike
Poslanci so soglasno podprli priporočilo vladi za prepoved uporabe plastičnih vrečk, kozarcev, krožnikov in drugih posod za enkratno pakiranje hrane in pijače ter plastičnega pribora in mikroplastike, ki so ga pripravili v Levici. Kot so poudarili v razpravi, gre za perečo problematiko, ki močno prispeva k onesnaževanju okolja. Vlada je po prepričanju Levice s prenosom evropske direktive s tega področja v slovenski pravni red dolgo zavlačevala, ko pa je to uresničila, je člane Levice razočarala. Omejevanje rabe teh izdelkov je po njihovem mnenju namreč premilo, vladne uredbe pa so nezadostne.

Predlog novele zakona o romski skupnosti
Vladni urad za narodnosti je v javno obravnavo posredoval predlog novele zakona o romski skupnosti v Sloveniji. V njem med drugim spreminja sestavo sveta romske skupnosti - krovnega predstavniškega telesa pripadnikov romske skupnosti, ki je bila za del Romov sporna zaradi velikega vpliva Zveze Romov Slovenije v njem. Pripadniki romskih društev in zvez, ki niso člani Zveze Romov Slovenije, so že leta opozarjali, da nimajo dostopa do predstavništva v svetu romske skupnosti. Predlog novele zakona predvideva tudi podaljšanje mandata predsednika sveta z dveh na štiri leta. Tudi naloge sveta so s predlogom nekoliko okrepljene.

Klemenčičev prvi korak v Strasbourgu
V Odboru ministrov Sveta Evrope (SE) v Strasbourgu se je začelo zaslišanje kandidatov za komisarja SE za človekove pravice, med katerimi je tudi slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič. Na podlagi zaslišanj bodo Parlamentarni skupščini SE v glasovanje, ki bo januarja, poslali seznam treh kandidatov. Kot je poročal časnik Dnevnik, sklicujoč se na neimenovane vire, Klemenčič poleg francoskega kandidata Le Borgna velja za favorita, močni naj bi bili tudi kandidatki iz BiH in Finske, vendar pa bo odločilno razmerje političnih sil. Klemenčiča naj bi sicer kot strokovnjaka za pravo človekovih pravic h kandidaturi povabili z vrha SE, še piše Dnevnik.

Odprava geografskega blokiranja spletnih nakupov
Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so dosegli politični dogovor o odpravi neupravičenega geografskega blokiranja pri spletnem nakupu proizvodov ali storitev. Dogovor pomeni, da bodo evropski potrošniki lahko po spletu kupovali nove električne naprave, najemali vozilo ali rezervirali vstopnice za koncert na tujem tako kot doma. Kot so sporočili iz Bruslja, se potrošniki po novem ne bodo več srečevali niti z zahtevami, da morajo uporabiti debetno ali kreditno kartico, izdano v drugi državi. Za podjetja pa nova pravila pomenijo več pravne varnosti pri čezmejnem poslovanju.(TFL)