Slovenija pozdravlja predlog Evropske komisije o prihodnji kohezijski politiki, ki ostaja ključna razvojna politika EU in ključna politika za soočanje z globalnimi izzivi, so v prvem odzivu zapisali v uradu vlade za komuniciranje. Slovenija naj bi po predlogu Evropske komisije v letih 2021-2027 prejela skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo kohezijskih sredstev v prihodnje na splošno manj. V obdobju 2014-2020 je bila Slovenija ob dogovoru februarja 2013 upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so bile skoraj tri milijarde namenjene koheziji.

Večja zaščita napotenih delavcev
Evropski poslanci so podprli spremembe evropske direktive o napotenih delavcih. Cilj reforme je napotenim delavcem zagotoviti ustrezno raven socialne zaščite, hkrati pa vzpostaviti pogoje za pošteno konkurenco med delodajalci. Stroške potovanja in namestitve bo moral po novem plačati delodajalec, pri čemer ne bodo smeli biti odšteti od plače delavca. Delodajalec bo moral prav tako zagotoviti dostojne namestitvene pogoje. Napotitev lahko traja 12 mesecev z možnostjo podaljšanja za še 6 mesecev. Tudi po tem bo napoteni delavec lahko ostal v državi gostiteljici, a bo po tem obdobju podvržen delovni zakonodaji te države.

Obredni zakoli le v odobrenih klavnicah
Sodišče EU je potrdilo, da se obredni zakoli brez omamljanja lahko opravljajo le v odobrenih klavnicah. Kot so razsodili, ta obveznost ne krši svobode vere. Gre za primer belgijskih muslimanov, končno odločitev pa morajo ob upoštevanju sodbe Sodišča EU sprejeti belgijska sodišča. Belgijska zakonodaja je od leta 1998 določala, da je zakole, predpisane v skladu z verskim obredom, mogoče opraviti le v odobrenih ali začasnih klavnicah. Leta 2014 pa je pristojni minister oznanil, da ne bo več izdajal odobritev za začasna klavna mesta, ker naj bi bile v nasprotju s pravom EU.

Civilni nadzor nad delom volilnih komisij
Državna volilna komisija je zavrnila pobudo Vilija Kovačiča za civilni nadzor nad delom volilnih komisij. Kot je ocenila večina članov, vloga, ki jo je podal Kovačič, predlaganim članom tako imenovane komisije za državljanski nadzor dodeljuje vlogo zaupnikov, za to pa ni pravne podlage. Kovačič je posredoval tudi seznam 14 članov t. i. komisije za državljanski nadzor ter navedel kraje, kjer bi opravljali nadzor. Na DVK so ocenili, da bi Kovačič lahko zaprosil kvečjemu za vlogo opazovalcev, še v tem primeru pa bi seznamu morali biti priloženi osebni podatki predlaganih članov.

Nemščina pogoj za polno socialno pomoč
Avstrijska vlada je v ponedeljek sklenila, da bodo tujci polno minimalno socialno pomoč prejeli le, če bodo dokazali znanje nemškega jezika. Nekatere dobrodelne ustanove so že kritizirale odločitev konservativne vlade, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Minimalna socialna pomoč bo sicer ostala z 863 evri na dosedanji ravni, a je od tega 300 evrov vezanih na izpolnitev pogojev. Tujci bodo morali tako v prihodnje med drugim dokazati znanje nemščine na ravni sporazumevalnega praga oz. B1 ali pa znanje angleščine na ravni učinkovitosti oz. C1. To bo veljajo tudi za že obstoječe prejemnike pomoči.

Umetna inteligenca in prihodnost poklicev
Bostonska svetovalna skupina napoveduje, da bo do leta 2025 do četrtina poklicev nadomeščenih bodisi s pametno programsko opremo bodisi z roboti. Za ekonomista je verjetnost, da bo njegovo delo avtomatizirano, 43-odstotna, za pravnega pomočnika 94-odstotna. Kako uporabiti umetno inteligenco v prid svoji karieri, bo na jutrišnjem dogodku TEDxEF na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pojasnil direktor GLEDOS-a Boštjan Koritnik.(TFL)