Novi nadzorniki NLB

Slovenski državni holding (SDH) bo v imenu države kot 100-odstotne lastnice NLB na današnji skupščini največje slovenske banke imenoval nove nadzornike. To bodo glede na predlagani dnevni red skupščine postali David Kastelic, Alexander Bayr, David Eric Simon in Matjaž Titan. NLB bo državi izplačala tudi za skoraj 44 milijonov evrov dividend. Pred banko je sicer velik izziv prodaje prek javne ponudbe delnic (IPO). Ta se bo predvidoma začela jeseni, še prej pa bodo v banki opravili predstavitve investitorjem. Država naj bi v NLB ohranila kontrolni delež.

V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije ob pripravi družinskega zakonika, ki je v javni razpravi, pozivajo k ureditvi skrbništva. Neurejenost področja je še zlasti prišla do izraza ob problematiki mladoletnih tujcev brez spremstva, ki morajo po pridobitvi statusa osebe z mednarodno zaščito imeti skrbnika, so za STA povedali v skupnosti. Po njihovem predlogu bi bilo skrbništvo urejeno enako kot rejništvo. Tako bi bile osnovne določbe v zakoniku, natančnejšo ureditev pa bi prinesel poseben zakon o skrbništvu.

Slovenija je pri izvajanju kohezijske politike v večletnem finančnem obdobju 2014-2020 za zdaj še brez povračil iz proračuna EU. Sredstva za projekte tako trenutno zalaga državni proračun, tudi iz predplačila Evropske komisije. Razlog za to je, da slovenski sistem izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 še ni akreditiran. Za zdaj sicer plačil iz državnega proračuna za izvedbo odobrenih projektov še ni veliko. Ob koncu prvega polletja jih je bilo za nekaj nad 20 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka vseh predvidenih.

Evropski socialni sklad bo za razvoj slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si prispeval 3,2 milijon evrov, so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Projekt bo skrbel za arhivsko e-gradivo, njegovo dolgoročno ohranjanje in povečevanje dostopnosti gradiva. V Arhivu RS se bodo posvetili nadaljnjemu razvoju sistema. Osredotočali se bodo predvsem na dolgoročno ohranjanje arhivskega gradiva, kot so avdio in video vsebine, e-pošta, spletne strani, družbena omrežja, prostorski podatki in 3D modeli.

Nacionalne centralne banke so v okviru izvajanja programa t. i. kvantitativnega sproščanja, ki ga je Evropska centralna banka (ECB) zagnala marca lani, do konca julija skupno neto odkupile za 954,20 milijarde evrov obveznic javnega sektorja, od tega Banka Slovenije za nekaj več kot 3,95 milijarde evrov, so objavili v Frankfurtu. Cilj programa je spodbuditi inflacijo in gospodarsko rast. Svet ECB je 21. julija potrdil, da bodo mesečni nakupi vrednostnih papirjev v višini 80 milijard evrov potekali do konca marca 2017 ali dlje - dokler svet ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Luksemburško državno tožilstvo se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pritožilo na sodbo iz afere Luxleaks, v kateri je trojica žvižgačev javnosti razkrila, da so bile številne pomembne multinacionalke v skladu s skrivnimi dogovori z luksemburškimi oblastmi deležne velikih davčnih ugodnosti. Glavnemu obtožencu je sodišče prisodilo 12 mesecev pogojne zaporne kazni in denarno kazen, drugi računovodja je poleg denarne kazni dobil 9 mesecev pogojne zaporne kazni, francoskega novinarja, ki je razkril podatke, pa je sodišče oprostilo. Tožilstvo je za obe računovodji zahtevalo leto in pol zapora, za novinarja pa globo.(TFL)