Kolegij DZ je sklenil, da bo DZ po nujnem postopku obravnaval predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. O predlogu bo danes odločal skupni odbor. Če mu bo prižgal zeleno luč, bo DZ o njem odločal v četrtek na izredni seji. Predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB je vlada sprejela v petek. Kot je dejala generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, želi vlada s tem zakonom preprečiti negativne posledice za državo. Postopku nujne obravnave je na kolegiju DZ nasprotovala Levica. Po mnenju namestnice vodje poslanske skupine Levice Nataše Sukič se gre s tem zakonom "na glavo" in to celo v času medvladja.

28 milijonov za regionalni razvoj
Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada sprejela poslovni in finančni načrt Slovenskega regionalno razvojnega sklada za letos in prihodnje leto. Sklad iz svojega namenskega premoženja za posamezno leto načrtuje spodbude v skupni vrednosti 28 milijonov evrov. Omenjena sredstva bodo namenjena za spodbude po programu podjetništvo, občine, kmetijstvo in gozdarstvo, avtohtoni narodni skupnosti in predfinanciranje. Za posamezno leto sklad načrtuje tudi izdajo garancij prek regijskih garancijskih shem v višini 6,4 milijona evrov ter milijon evrov za namen odobrenih spodbud po ugodenih tožbah oziroma pritožbah.

Začasna rešitev za kopičenje odpadkov
Upravno sodišče je odločilo o tožbi Interseroha zoper spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz lanskega leta. To pomeni, da bo Agencija RS za okolje (Arso) lahko znova spremenila okoljevarstveno dovoljenje Interserohu, kar naj bi začasno rešilo težave s kopičenjem odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki. Tožbo Interseroha je sicer sodišče zavrnilo. Je pa poudarilo, da je "tožnik (še nadalje) dolžan prevzemati zgolj količino odpadne embalaže, ki izhaja iz njegovih pogodbenih obveznosti". Več kot 90 odstotkov nakopičene odpadne embalaže, ki trenutno še leži v skladiščih centrov za ravnanje z odpadki, naj bi moral odpeljati ravno Interseroh.

V ZZZS ostajajo neporabljena sredstva
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da so finančnemu ministrstvu že aprila predlagali spremembo odloka, s katero bi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočili porabo presežka prihodkov. A sta finančno ministrstvo in vlada zavzela stališče, da vlada opravlja tekoče posle, zato odloka ne bodo spreminjali. Po pojasnilu ministrstva za finance je spremembo zavrnila koalicija. Če se bo trenutni trend nadaljeval, bo namreč ZZZS letos razpolagal s 35 milijoni evrov več sredstev, kot so pričakovali. A da bi lahko porabili ta sredstva, morajo spremeniti odlok DZ, ki določa najvišji možni obseg izdatkov zdravstvene blagajne v letošnjem letu.

Zaščita evropskih podjetij
Zunanji ministri EU so potrdili ukrep za zaščito evropskih podjetij, ki poslujejo z Iranom, pred posledicami ameriških sankcij proti tej državi. To je dobrodošel korak, je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. Unija s tem zavrača ameriški poziv h gospodarski osamitvi Irana. Eden izmed ukrepov je dopolnitev evropske zakonodaje iz leta 1996, ki nevtralizira ekstrateritorialne učinke ameriških sankcij v EU, tako da se bo ta nanašala tudi na nove ameriške sankcije proti Iranu. Primarni interes EU je obdržati Iran znotraj jedrskega dogovora, je poudaril državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič.

ESČP dvakrat obsodilo Rusijo
Evropsko sodišče za človekove pravice je obsodilo Rusijo, ker ni sprejela ustreznih preiskovalnih ukrepov, s katerimi bi odkrili naročnika oz. naročnike umora novinarke Ane Politkovske. Sodišče je Rusiji tudi naložilo izplačilo 20.000 evrov odškodnine svojcem umorjene. Poleg tega je ESČP v drugem postopku presodilo, da je Rusija kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ko je članice feministične punk glasbene skupine Pussy Riot izpostavila ponižujoči obravnavi, jim ni zagotovila poštenega sojenja in jim ni dopustila svobode izražanja. Rusija mora dvema članicama izplačati po 16.000 evrov odškodnine, tretji 5000 evrov ter tudi poravnati njihove pravosodne stroške.(TFL)