Poslanci so sinoči s 44 glasovi proti in 31 za končali parlamentarno pot predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). V SDS, ki je z novelo že večkrat poskušala uresničiti ustavno odločbo iz leta 2014 o financiranju šolstva, so zato danes skupaj s SNS vložili predlog ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca. Vladi se namreč delno urejanje problematike financiranja zasebnih šol zdi neprimerno, zato je predlogu novele nasprotovala. Zavezuje pa se, da bo celovito rešitev poskušala najti do začetka naslednjega šolskega leta.

Družba Teš kršila določila pogodbe z državo
Vlada se je seznanila z informacijo o vsebini končnega poročila o izvedbi projekta postavitve šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), pri čemer ne razkriva njegove vsebine. Zapisali so le, da iz poročila izhaja, "da je pri investiciji v blok 6 družba Teš prekršila določila 4., 5., 6., in 7. člena pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve nadomestnega bloka", sklenjene med Slovenijo in družbo Teš. Po poročanju portala Siol iz poročila izhaja tudi, da bo Teš še nekaj let v rdečih številkah. Samo v letih 2016 in 2017, ko obratuje blok 6, je ustvaril okrog 80 milijonov evrov izgube.

Šole premalo učinkovite s hrano
Računsko sodišče je izvedlo prečno revizijo pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano v šestih osnovnih šolah, eni so izrekli negativno mnenje, ostalim pa mnenje s pridržkom. Od štirih šol so zahtevali še predložitev odzivnega poročila. Ugotovili so, da šole učencem sicer ponujajo uravnoteženo prehrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo učenci tudi pojedli, ter učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. Te je bilo v lanskem letu 18 kilogramov na učenca. Zavedati pa se je treba, da se odgovornost za lastno zdravje in ustrezno prehranjevanje ter skrb za okolje začne doma, so zapisali na računskem sodišču.

Namesto sanacije nova bančna luknja?
Eden bistvenih elementov delovanja preiskovalne komisije v zvezi z delovanjem DUTB bo ugotavljanje, kako je DUTB preverjala kupce terjatev, da ti terjatev niso prodali prvotnim dolžnikom, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil poslanec Jernej Vrtovec (NSi). Obstajajo sumi, da je bila v nepravilnosti v zvezi z DUTB vpletena tudi politika. Informacije po Vrtovčevih besedah kažejo, da je bilo pri dosedanjem delovanju t. i. slabe banke več negospodarnih in protipravnih odločitev, vključno s kaznivimi dejanji. Pripomnil  je tudi, da je bila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ustanovljena z namenom sanacije bančne luknje, namesto tega pa "smo dobili novo luknjo s starimi kriminalci".

DZ odredil dve novi parlamentarni preiskavi
Državni zbor je na včerajšnji seji brez glasovanja odredil ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije in področju nabav medicinske opreme, ki so jo zahtevali poslanci SDS, NSi in SNS. Glasovanje ni bilo potrebno, saj se je pod zahtevo podpisala več kot zahtevana tretjina poslancev. Na zahtevo poslancev koalicije in Levice pa je DZ odredil tudi parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti pri financiranju političnih strank iz tujine. Preiskava se bo osredotočala na domnevno sumljiv način financiranja SDS, v tej stranki pa so prepričani, da gre zgolj za obračunavanje in poskus onemogočenja SDS.

Vlada o proračunu
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2019. Določila je razrez odhodkov po uporabnikih in zastavila časovnico priprave rebalansa, proračunski uporabniki pa morajo predloge svojih načrtov pripraviti do 10. januarja. Rebalans je potreben, ker bo državni proračun zaradi v letošnjem letu sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, ki vplivajo na višji obseg proračunskih izdatkov, s 3. januarjem 2019 neuravnotežen. Vlada je na seji sprejela tudi program financiranja proračuna za leto 2019 in prerazporedila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2019.

Lepim željam manjkajo tehnične rešitve
Države članic EU so se dogovorile o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za tovornjake in avtobuse za 30 odstotkov do leta 2030. To je po zasedanju okoljskih ministrov v Bruslju sporočilo avstrijsko predsedstvo EU. Trenutno izpusti ogljikovega dioksida težkih tovornih vozil v EU sploh niso urejeni. Dogovor predvideva povprečno zmanjšanje emisij za nove tovornjake in avtobuse v EU za 15 odstotkov do leta 2025, in sicer v primerjavi z letom 2019. Do leta 2030 pa naj bi nato dosegli zmanjšanje izpustov za 30 odstotkov. To je "okvirni cilj", saj trenutno na trgu še ni na voljo tehničnih sredstev, s katerimi bi ga lahko dosegli.(TFL)