Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je razsodilo, da je Slovenija kršila 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker litovskemu državljanu, obsojenemu zaradi ropa, ni zagotovila tolmačenja v litovski jezik. Za vse sodne postopke so mu zagotovili tolmačenje v ruski jezik, dobil je tudi ruski prevod izjav prič. Julija 2002 je bil obsojen na osem let in štiri mesece zapora. Leta 2003 se je pred slovenskimi sodišči pritožil, da med drugim ni dobro razumel rusko. Njegovo zahtevo je leta 2006 zavrnilo slovensko vrhovno sodišče, leta 2008 pa še ustavno sodišče. Obe sta odločitev utemeljili s tem, da se med sojenjem nikoli ni pritožil, da ne razume rusko, in da je na sojenju sodeloval.

Mešani občutki ob koalicijski pogodbi
Slovensko gospodarstvo z mešanimi občutki spremlja zaveze iz predloga koalicijske pogodbe. V Združenju Manager v dokumentu vidijo premike, znova pa opozarjajo na nujnost razbremenitve plač. V OZS si želijo, da bi bile v njem vse predvolilne obljube, v GZS pa opozarjajo na nujnost jasnih izračunov javnofinančnih učinkov napovedanih ukrepov. Po navedbah gospodarske zbornice obstaja bojazen, da se bo več slovenskih in tujih vlagateljev ob napovedanih ukrepih odločilo za postopno ali celo hitro selitev iz Slovenije. Direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar je medtem izpostavila pomemben sistemski izziv, ki je pred državo - pomanjkanje kadra.

Novinarji za posodobitev avtorskih določil
Novinarji iz več kot 20 držav so se v skupnem pozivu Evropskemu parlamentu zavzeli za sprejem posodobljene avtorskopravne zakonodaje, po kateri bi bili internetni velikani zavezani k plačilu novičarskih vsebin na spletu. Poslanci bodi o predlogu direktive s tega področja spet razpravljali septembra, potem ko so prvi osnutek julija zavrnili. Večji izdajatelji novic so se zavzeli za reformo, kot jo predvideva 11. člen, saj jo vidijo kot nujno potrebno rešitev za brezplačne spletne novice, ki so zdesetkale zaslužke tradicionalnim medijskim družbam. Nasprotniki so to sicer poimenovali kot davek na povezave, ki bo zaviral razpravo na internetu.

Polnoletni dijaki si bodo sami pisali opravičila
Z novim šolskim letom se začneta uporabljati noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki prinašata nekaj novosti pri varstvu osebnih podatkov polnoletnih dijakov. Ti si bodo lahko po novem sami opravičili izostanek od pouka, spremembe pa med drugim določajo tudi, da imajo starši polnoletnih dijakov le še pravico do podatka o njegovem statusu, ne pa tudi do drugih podatkov, povezanih z njegovim izobraževanjem, denimo podatkov o ocenah, vzgojnih ukrepih ali napredovanju. Do teh bodo starši upravičeni le, če jim bo dijak za to dal soglasje.

Senica spet razpolaga s svojim premoženjem
Odvetnik Miro Senica lahko po petih letih spet razpolaga s premoženjem, ki so mu ga zamrznili v okviru zadeve Delamaris. Okrožno sodišče v Celju je v začetku julija po pisanju portala Siol premoženje odmrznilo, ker je potekel triletni zakonski rok za vmes že enkrat podaljšano začasno zavarovanje premoženja, ki je začel teči ob vložitvi obtožnice. Zadeva je medtem še vedno na začetku, a na celjskem sodišču očitke zavračajo: "Postopek se ves čas kontinuirano obravnava, predobravnavni narok je že bil izveden, odločeno je tudi že bilo o izločitvi dokazov, tako da je zadeva v fazi odločanja o razpisu obravnave."

Veto ali delitev finančnih bremen zaradi migrantov
Podpredsednik italijanske vlade Luigi Di Maio je zagrozil, da bo Italija z vetom preprečila sprejetje sedemletnega finančnega okvira EU, če povezava z njo ne bo delila bremena migrantske krize. Poudaril je, da v EU želijo potrditi večletni finančni okvir še pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto. Evropska komisija države članice sicer že dlje časa neuspešno prepričuje, naj delijo bremena migrantske krize. Potem ko glede tega niso našli dolgoročne rešitve, je po grožnjah Italije prejšnji petek 11 članic skušalo rešiti vsaj vprašanje migrantov z ladje Diciotti, a niso dosegli dogovora. Migrante so nato z ladje izkrcali konec tedna.(TFL)