Vlada je sprejela predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. Pravosodni minister Goran Klemenčič je pojasnil, da predlog uvaja kolektivno odškodninsko tožbo, ki bo omogočala zbiranje zahtevkov posameznikov in skupno uveljavljanje pred sodiščem v civilnem postopku. Temeljni cilj predloga zakona je, da se v slovenskem pravnem redu zagotovi možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj, in sicer na področju pravic potrošnikov, pravic vlagateljev, finančnih storitev, varstva konkurence, varstva okolja in kršitev pravic delavcev.

Dajatve tudi za odjavljena vozila
Vlada je potrdila predlog zakona o dajatvah za motorna vozila, ki na podlagi priporočil računskega sodišča prinaša tudi uvedbo nove dajatve za odjavljena vozila. Ta naj bi spodbudila lastnike izrabljenih in odjavljenih vozil, da poskrbijo za ustrezno razgradnjo teh vozil. Veliko teh vozil namreč še vedno konča na parkiriščih blokovskih naselij ter na raznih odročnih mestih, tudi v gozdovih. Plačilo ne bo potrebno, če bo lastnik odjavljenega vozila poskrbel za njegovo ustrezno razgradnjo. Glavni namen predloga zakona je sicer uskladitev nekaterih nejasnosti v veljavni ureditvi plačevanja letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.

Lažja pot za mlade zdravnike
Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog novele zakona o zdravniški službi, ki predvideva postopen prenos sredstev za pripravništva v zdravstvu in specializacije zdravnikov z zdravstvene blagajne na državni proračun. Še letos namerava na proračun prenesti 23 milijonov evrov, do leta 2020 pa celotnih 80 milijonov evrov. Poleg tega v predlogu novele zakona ponovno uvajajo sekundariat, kar bi omogočilo, da mladi zdravniki po opravljenem pripravništvu do pridobitve možnosti specializacije ne preidejo v status brezposelnosti. V Zdravniški zbornici Slovenije so proti nekaterim določbam. Menijo namreč, da so določene rešitve v škodo mladim zdravnikom in sistemu izobraževanja zdravnikov.

Za boljše krizno upravljanje
Vlada je potrdila spremembe zakona o vladi, ki natančneje določajo sistem kriznega upravljanja in vodenja. Kot je po seji dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, je njihov namen, da se v primerih obsežnejših nesreč in katastrof izboljša koordinacija dela med posameznimi službami. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je pojasnil, da ima Slovenija resda skoraj vse elemente kriznega upravljanja, a ti niso bili povezani v enoten sistem z enotnim vodenjem. Potrebo po nadgradnji sistema so pokazale dosedanje analize kriznih situacij, kakršni sta bili žledolom leta 2014 in migrantska kriza.

Pravno priznanje spolne identitete
V tednu Parade ponosa v ZL opozarjajo, da je postopek spremembe imena ter podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice ali posameznika diskriminatoren in krši človekove pravice. Zato vlado pozivajo, naj pripravi zakon o pravnem priznanju spola, ki bo temeljil na samoidentifikaciji oseb. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru določa, da mora oseba vlogi za spremembo spola priložiti zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. V praksi to večinoma pomeni, da lahko potrdilo izda le psihiater, ki določeni osebi diagnosticira transseksualizem, ki je klasificiran kot duševna motnja, navajajo v ZL.

Poziv k oblikovanju demografskega sklada
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) se je seznanil s poslovanjem Kapitalske družbe (Kad) v letu 2016. Ob tem je sprejel več sklepov. Med drugim je vlado znova pozval k pripravi zakona o demografskem skladu ter da v postopke vključi tudi predstavnike Kada in Zpiza. Predstavnica upokojencev Breda Pečan je poudarila, da je bil že ob ustanovitvi Kada cilj ustanoviti nek demografski sklad, a so vlade sistematično manjšale sredstva, ki bi morala biti namenjena bodočim generacijam upokojencev. Smisel demografskega sklada ni, da sproti troši denar in vsako leto namenja 50 milijonov evrov pokojninski blagajni.(TFL)