Kot trinajsti predsednik DZ bo hram demokracije vodil Dejan Židan. Na včerajšnjem glasovanju ga je podprlo 49 poslancev od pričakovanih 52 glasov petorčka strank in Levice. Židanu je že čestital predsednik republike Borut Pahor, uspešno delo sta mu zaželela tudi novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec in odhajajoči premier Miro Cerar. Židan je ob izvolitvi napovedal čimprejšnje oblikovanje delovnih teles DZ, da bo novi predsednik vlade lahko pravočasno vložil svoje predloge za ministrske kandidate. Poslanci so brez zapletov izvolili tudi dva podpredsednika DZ, in sicer je poslanko LMŠ Heferletovo na tajnem glasovanju podprlo 66 poslancev, za poslanca Jožeta Tanka iz SDS kot drugega podpredsednika DZ pa je glasovalo 74 poslancev.

35 milijonov gre v ZZZS
Poslanci so s 44 glasovi za in 23 proti sprejeli spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države, s čimer bodo omogočili porabo 35 milijonov evrov, kolikor jih bo predvidoma ZZZS imel letos dodatno na voljo, za zdravstvene storitve oziroma skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Proti spremembi odloka so glasovali poslanci SDS. Med drugimi je Jožef Horvat (NSi) opozoril na nedavno analizo čakalnih dob po sistemu eNaročanje, po kateri naj bi bilo le 27 odstotkov podatkov o čakalnih dobah verodostojnih. Zato od vlade pričakujejo pojasnila, katere podatke je uporabila pri pripravi porabe omenjenih sredstev.

Volilna opravila za lokalne volitve
Državna volilna komisija (DVK) je brez razprave potrdila rokovnik za izvedbo lokalnih volitev, ki bodo 18. novembra. Po določilih rokovnika bodo roki za volilna opravila začeli teči 3. septembra, drugi krog županskih volitev pa bo potekal 2. decembra. Sprejeli so tudi navodila za delo 212 občinskih volilnih komisij v času volitev. Volilna kampanja se bo začela 19. oktobra, obrazce podpore posameznemu kandidatu oziroma listi kandidatov bodo zbirali do 18. oktobra, ko bo tudi zadnji dan, ko bo na občinske volilne komisije še mogoče vložiti kandidature za župane in liste kandidatov za občinske svetnike.

Primer Primskovo znova na vrhovno sodišče
Ustavno sodišče je za nekdanjo finančnico Merkurja Janjo Krašovec razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča v primeru preprodaje trgovskega centra Primskovo in primer vrnilo vrhovnim sodnikom v novo odločanje. Krašovčeva je bila obsojena zaradi pomoči Binetu Kordežu pri preprodaji trgovskega centra in oškodovanja Merkurja. Vrhovno sodišče je namreč kršilo njeno ustavno pravico do enakosti pred zakonom s tem, ko je delno ugodilo le Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi njeni. Kordeža so septembra 2012 na okrožnem sodišču obsodili na pet let zapora in plačilo 39.504 evrov, Krašovčevo pa na poldrugo leto zapora.

Novi denar za regionalni razvoj
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je s predstavniki razvojne regije Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjske razvojne regije podpisal dopolnitvi dogovorov za regionalni razvoj. Dokumenta v regiji prinašata skoraj 29 milijonov oziroma 15 milijonov evrov državnega in evropskega denarja. Predsednik Razvojnega sveta Primorsko-notranjske razvojne regije in cerkniški župan Marko Rupar je dejal, da so rahlo razočarani, ker niso uspeli pridobiti sredstev za odvajanje in čiščenje odpadne vode, za katero bi zaradi zahtevnega kraškega terena potrebovali od 50 do 60 milijonov.

Radan že tretje leto pred kazenskim senatom
Natanko tri mesece po zadnji obravnavi se je nadaljevalo sojenje zdravniku Ivanu Radanu, ki mu tožilstvo med drugim očita umore štirih bolnikov iz morilske sle. Na včerajšnjem naroku so nadaljevali branje listin, čez dober mesec dni pa bosta predvidoma mnenje znova soočila avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll in priča tožilstva Mateja Lopuh. Radanu sicer tožilstvo očita še ponarejanje listin, zlorabo uradnega položaja, neupravičeno slikovno snemanje in omogočanje uživanja prepovedanih drog. Sojenje Radanu se je začelo januarja 2016, sodnik Martin Jančar pa je že pred dvema letoma dejal, da bi rad v mesecu ali dveh zaključil s tem primerom. (TFL)