Čeprav je ustavno sodišče naložilo državnemu zboru, da mora do 15. maja 2017 uskladiti zakonodajo tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, se to do danes ni zgodilo. Predlog zakona je prišel v DZ, ki pa je ocenil, da ga je treba precej dopolniti. Vlada je predlog poslala v parlamentarno obravnavo sredi lanskega novembra. DZ se je z njim seznanil decembra lani, ko ga je sicer podprl, a je večina poslancev menila, da ga je treba izboljšati. Podobno so menili tudi pravniki DZ. Zakonodajni postopek je nato obstal. Številne pripombe je sicer že na predlog ministrstva za finance imela tudi zainteresirana javnost oz. predstavniki razlaščencev.

Sodišče EU zavrnilo tožbo glede izpustov
Sodišče EU je zavrnilo tožbo, s katero je 1429 pretežno francoskih državljanov od Evropske komisije zahtevalo odškodnino zaradi po njihovem mnenju prenizko postavljenih meril glede dovoljenih avtomobilskih izpustov, ki so škodovali njihovemu zdravju. Za povrnitev materialne škode so zahtevali simbolični en evro, za povrnitev nematerialne pa tisoč evrov. Sodišče je presodilo, da tožba nima pravne podlage, saj tožniki v prvi vrsti niso dokazali niti dejanskega obstoja škode niti negativnega vpliva na njih osebno. Domnevno škodo zaradi poslabšanja kakovosti zraka bi morali utemeljiti na podlagi konkretnih primerov.

Kršitev obveznosti dobrega poslovanja
Popravljalni ukrepi, ki jih je ministrstvo za okolje in prostor predložilo v odzivu na ugotovitve računskega sodišča o reguliranju cen javnih služb varstva okolja, so bili večinoma delno zadovoljivi. Računsko sodišče je zato presodilo, da je ministrstvo kršilo obveznost dobrega poslovanja, kaže porevizijsko poročilo. Le delno zadovoljiva je tudi napoved ministrstva glede zakonske ureditve. V novem zakonu o varstvu okolja naj bi spremenili opredelitev vrste komunalnih odpadkov, za katere se izvajata obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov, določili elemente za metodologijo oblikovanja cen ter opredelili postopek določanja cen in nadzor ministrstva.

Gospodarska rast dviguje izpuste CO2
Pospešena gospodarska dejavnost v Evropi vpliva tudi na rast izpustov ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv. Lani so se po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat v primerjavi z 2016 povečali za 1,8 odstotka. Zvišanje sledi rahlemu, 0,4-odstotnemu padcu v 2016. V Sloveniji so se izpusti po prvih ocenah povečali za 3,1 odstotka, kar je 2,7 odstotne točke manj kot v 2016. Največji padec izpustov so lani zabeležili na Finskem in Danskem. Med največjimi evropskimi gospodarstvi so se izpusti v Nemčiji zmanjšali za 0,2 odstotka, v Franciji so narasli za 3,2 odstotka, v Veliki Britaniji pa upadli za 3,2 odstotka.

Pol milijona glob v zdravstvu
Iz poročila o delu Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2017 je mogoče razbrati, da je inšpektorat lani izrekel 5159 upravnih in prekrškovnih sankcij oziroma ukrepov. Pri tem je skupni znesek izrečenih glob in denarnih kazni znašal nekaj več kot 590.000 evrov. Inšpektorji so lani opravili 31.739 inšpekcijskih pregledov, od tega večinoma redne preglede. Delokrog inšpektorata vključuje različna področja. Med njimi so tudi pacientove pravice, duševno zdravje, opravljanje zdravniške službe in ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti.

Klemenčič zahteva pregled preiskave Teš 6
Višje sodišče v Celju mora na zahtevo pravosodnega ministra, ki opravlja tekoče posle, Gorana Klemenčiča, pregledati potek preiskave v primeru Teš 6. Po poročanju TV Slovenija mora ugotoviti, ali je bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in ali so bili spoštovani zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo odločb. Hišne preiskave so izvedli pred šestimi leti, dve leti pozneje je policija podala ovadbe. Naslednji mesec je tožilstvo zahtevalo uvedbo preiskave, šele dobri dve leti pozneje, februarja 2017, pa jo je sodišče tudi uvedlo. Zadevo zdaj zaradi pritožb rešuje zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju.(TFL)