Slovenska stran je z ustno obravnavo o arbitraži, ki je včeraj potekala na sedežu Evropske komisije, po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zadovoljna. Kot je povedal, je komisija razpravo vodila na strokovni ravni. Po njegovih besedah je Hrvaška predstavila politične argumente, Slovenija pa strokovne. Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno. Kot zelo uspešno je obravnavo ocenila tudi hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić. Pričakuje, da komisija ne bo podprla slovenske tožbe pred Sodiščem EU in da se v Bruslju bolj nagibajo k hrvaškim stališčem. Postopek se bo nadaljeval z mnenjem, ki ga lahko pripravi komisija.

Novosti pri očetovskem dopustu
Uporabljati se je začela sprememba zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih o očetovskem dopustu, ki velja za očete otrok, rojenih po 1. maju 2018, so spomnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ocenjujejo, da je nov način izrabe očetovskega dopusta fleksibilnejši in preglednejši. Po novem bodo očetje med drugim lahko izrabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj, pri čemer morajo najmanj 15 dni izrabiti v strnjenem nizu kadar koli od rojstva otroka do najkasneje enega meseca po poteku starševskega dopusta oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Preostanek izkoristijo do končanega prvega razreda osnovne šole.

Uredba o varstvu podatkov brez nacionalnega zakona
Konec meseca se začenja uporabljati uredba EU o varstvu podatkov, ki zagotavlja posodobljen okvir za skladnost na področju varstva podatkov v Evropi. Za lažjo uveljavitev sprememb naj bi poskrbel nov zakon o varstvu osebnih podatkov, ki pa ga DZ ni sprejel, kar bi po besedah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik lahko prineslo nevšečnosti. Glede novosti, ki jih prinaša uredba, po besedah pooblaščenke kroži tudi veliko zmotnih prepričanj. Verjetno najbolj pogost mit je povezan z višino sankcij. "Upravljavci osebnih podatkov ne bodo za vsako kršitev varstva osebnih podatkov prejeli 20-milijonske globe. To je daleč od resnice," je zagotovila in poudarila, da mora globa vedno biti sorazmerna. Več o novi uredbi lahko sicer izveste tudi na TFL seminarju.

Okoljski predpisi v javni obravnavi
Okoljsko ministrstvo je v javno obravnavo dalo predlog sprememb uredbe o električni in elektronski opremi. Gre za odgovor na pomisleke Bruslja o prenosu direktive. Tako je s predlaganimi spremembami uredbe med drugim črtana določba, ki vsakemu posameznemu proizvajalcu prepušča možnost odločitve, da v ceni električne in elektronske opreme, ki jo daje na trg, ločeno prikaže stroške zbiranja in obdelave odpadne opreme. V javni obravnavi pa je tudi osnutek uredbe o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka, ki naj bi v slovenski pravni red prenesla revidirano evropsko direktivo iz decembra 2016.

Nižanje praga za embalažnino
Ministrstvo za okolje in prostor bo po spremembi uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo podrobno spremljalo podatke o količinah, ki jih v promet dajo manjši proizvajalci. Če se bo izkazalo za potrebno, bo lahko predlagalo tudi znižanje praga za plačevanje t. i. embalažnine. Računsko sodišče je že leta 2015 opozorilo, da v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ni bila vključena več kot polovica (53,2 odstotka) embalaže, dane v promet. Po novem bodo tudi mali podjetniki in obrtniki morali enkrat letno poročati o embalaži, ki jo dajo na trg.

Diskriminacija na različnih področjih življenja
Zagovornik načela enakosti je DZ posredoval letno poročilo za leto 2017, ki navaja pregled pobud in prijav diskriminacije, med katerimi se jih največ nanaša na osebne okoliščine invalidnosti. Zagovornik Miha Lobnik ponovno opozarja na nujnost zagotovitve ustreznih pogojev za kakovostno delo na področju sistemskega zmanjševanja diskriminacije. Diskriminacija se dogaja na različnih področjih življenja. Največ prijav je bilo povezanih z diskriminacijo glede dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, ter na področju dela in zaposlitev. Povzročitelj je v skoraj 70 odstotkih primerov pravna oseba.(TFL)