V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v mesecu oktobru 2017. Veljati ali uporabljati so se začeli 104 predpisi, prenehalo je veljati ali se uporabljati 27 predpisov, spremenilo pa se je 50 predpisov. Tako je na zadnji dan oktobra veljalo 843 zakonov in 19.309 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Odbor dal zeleno luč interventnemu zakonu
Odbor DZ za notranje zadeve je skupaj s koalicijskimi dopolnili podprl predlog posebnega zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča o meji z Hrvaško. Zakon, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi, je del vladnega paketa štirih zakonov, povezanih z uveljavitvijo razsodbe. Namen interventnega zakona je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške. Po pričakovanjih vlade naj bi DZ sprejel vse štiri zakonske predloge še v novembru.

Sprostitev zamrznjene rasti zaposlovanja
Za sprejem so pripravljeni vsi proračunski dokumenti. Odbor DZ za finance in monetarno politiko je podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, pri tem pa soglašal z nekaj višjo sprostitvijo v času krize zamrznjene rasti števila zaposlenih v javni upravi, kot je sprva predlagala vlada. Potem ko je bila januarja letos prvič po krizi spet izvedena redna uskladitev pokojnin, je v predlog zakona zapisana tudi njihova izredna uskladitev. V letu 2018 se bo lahko država za potrebe izvrševanja proračuna zadolžila za blizu 2,3 milijarde evrov, v letu 2019 pa za nekaj več kot 3,2 milijarde evrov.

Več kot dva tedna za sejo DZ
Novembrska seja DZ se bo danes začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom. Seja bo ena daljših, saj bo sicer z nekaj dnevi vmesnih premorov trajala več kot dva tedna, vse do 28. novembra. Med pomembnejšimi točkami so proračuna za leti 2018 in 2019, interpelacija o delu in odgovornosti pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, začetek postopka za spremembo ustave glede financiranja vzgoje in izobraževanja, vmesno poročilo o zlorabah v slovenskem zdravstvenem sistemu na primeru žilnih opornic in razprava o nekaterih vprašanjih, vezanih na razsodbo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško.

Tožbe razlaščencev prihodnje leto
Vlada je v DZ poslala predlog zakona, ki naj bi razlaščenim imetnikom kvalificiranih obveznosti skladno z odločbo ustavnega sodišča omogočil učinkovito sodno varstvo. DZ naj bi predlog obravnaval januarja, vlaganje tožb pa se bo po predlogu začelo tri mesece po uveljavitvi zakona. Ena ključnih točk zakona je dostop do podatkov, ki so bili uporabljeni pri izračunu potrebnega kapitala bank. Predlog predvideva dvostopenjski dostop do informacij, in sicer z objavami na javni spletni strani Banke Slovenije ter z dostopom do podatkov in dokumentov, ki so osebni, zaupni ali poslovne skrivnosti, prek sodišča.

EU in Slovenija iščeta skupno rešitev
Tudi po zadnjem krogu bruseljskih pogovorov o slovenskem predlogu alternative zavezi za prodajo tričetrtinskega državnega deleža NLB ostaja še veliko vprašanj. Slovenija vztraja, da njen predlog vodi do istega cilja po drugačni poti. Evropska komisija pa še naprej izpostavlja pomen spoštovanja zaveze o delni prodaji banke. Slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja Evropska komisija, končnega rezultata še ni, a finančna ministrica Mateja Vraničar Erman še vedno ni izgubila upanja, da ga oblikujejo do konca meseca, je povedala. Premier Miro Cerar pa je dejal, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pozorno prisluhnil slovenskemu predlogu in pokazal razumevanje zanj.(TFL)