Enomesečne sodne počitnice so se tudi uradno začele. Do 15. avgusta se sodna pisanja ne bodo vročala, procesni roki ne bodo tekli. Kljub temu pa sodišča v tem času ne bodo samevala, saj bodo potekali naroki v nujnih in predvsem pripornih zadevah, med drugim v primerih nekaterih odmevnejših umorov. Nujne zadeve so tudi menični in čekovni protesti ter menične tožbe, spori za objavo popravka objavljene informacije, popisi zapustnikovega premoženja ter zadeve prisilne poravnave in stečaja. Med sodnimi počitnicami bo nemoteno potekalo vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vendar se sklepov strankam ne bo vročalo. Čas uradnih ur na sodiščih ostaja nespremenjen.

Sodne počitnice tudi za Bavčarja?
Ljubljansko okrožno sodišče zaradi procesnih ovir pred začetkom sodnih počitnic še ni odločilo o prošnji nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja za odlog prestajanja kazni, so pojasnili na sodišču. Bavčar je namreč zahteval tudi izločitev predsednika sodišča iz odločanja, višje sodišče pa ga je v zadevi, ki ni nujna, zavrnilo. Obdolženi ima po prejemu sklepa višjega sodišča 15 dni časa za pritožbo. V skladu z zakonom o sodiščih pa v času sodnih počitnic procesni roki, razen v nujnih zadevah, ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja oz. začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.

Poslanci na počitnicah
Državni zbor in njegova delovna telesa v skladu s poslovnikom DZ med 15. julijem in 31. avgustom praviloma ne zasedajo, v tem času pa so večinoma odsotne tudi strokovne službe DZ. V primeru dogodkov v DZ, morebitne izredne seje DZ, nujne seje delovnega telesa, protokolarnega sprejema ali novinarske konference, bodo javnost pravočasno obvestili. Kot kažejo napovedani dogodki, od interpelacije zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc do referenduma o zakonu o drugem tiru, politike čaka vroča jesen. Eden najvidnejših dogodkov, ki se letos še obetajo, pa bodo volitve za predsednika republike.

Krepitev pregona bančnega kriminala
NSi je z namenom krepitve pregona bančnega kriminala predlagala, da bi pri okrožnih sodiščih ustanovili specializirane oddelke za bančno kriminaliteto in znotraj tožilstva poseben oddelek za pregon tega kriminala. Kljub bojazni koalicije, da bi lahko otežili učinkovitejšo organizacijo znotraj sodišč, so poslanci predloga novel zakona o sodiščih in zakona o državnem tožilstvu podprli. Koalicijske poslanske skupine so izpostavile, da se s cilji predlogov sicer strinjajo. Prav tako so opozorile, da trenutna zakonodaja ne onemogoča ustanovitve takšnih specializiranih oddelkov. Opozicijski poslanci pa so bili kritični do vlade, češ da sama ni predlagala kakšnih ukrepov.

Celostna obravnava otrok s posebnimi potrebami
DZ je soglasno z 72 glasovi sprejel predlog zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki ga je vložila skupina 68 poslancev s prvopodpisano poslanko SMC Jasno Murgel. Zakon bodo najprej preizkusili s pilotnim projektom, uporabljati pa se bo začel z letom 2019. Osnovni cilj zakona je sistemsko zagotoviti celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki in njihovih družin. Glavna pridobitev zakona je po navedbah Murglove preoblikovanje zdajšnjih razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo v okviru javno dostopne mreže.

Novela zakona o bančništvu
DZ je z 69 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o bančništvu, ki jasneje določa, da lahko do zaupnih podatkov dostopa preiskovalna komisija DZ, do njih pa lahko sedaj pride tudi računsko sodišče. Podprle so jo vse poslanske skupine, pri čemer je opozicija obžalovala, da rešitev ni bila sprejeta že prej. Cilj novele zakona je odpraviti dosedanje težave parlamentarnih preiskovalnih komisij, na predlog koalicije pa bodo v njem to možnost razširili še na računsko sodišče, ki je pristojno za revidiranje poslovanja uporabnikov javnih sredstev, med katere zakon uvršča tudi banko, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.(TFL)