Določitev meje do leta 2014

Slovenija in Hrvaška sta se včeraj dogovorili o imenovanju predsednika in še dveh članov arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije. Predsednik sodišča bo Francoz Gilbert Guillaume, preostala člana pa Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe. Slovenski in hrvaški politični vrh ter Evropska komisija so dogovor pozdravili.

Kdaj bo dokončno določena meja med Slovenijo in Hrvaško oziroma znana odločitev arbitrov za rešitev spora med državama, je po besedah zunanjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Samuela Žbogarja, odvisno od hitrosti odločanja sodnikov.Kot je povedal v Odmevih TV Slovenija, bi morala biti zadeva do leta 2014 verjetno zaključena.

Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so poslancem začeli predstavljati stališče do predloga novele insolvenčnega zakona, ki ga je v DZ poslala vlada, zbornica pa mu sicer nasprotuje. Tako so se sestali s poslanci Liste Virant in NSi, srečanja pa načrtujejo tudi z ostalimi poslanskimi skupinami. Medtem ko veljavni insolvenčni zakon določa, da mora dolžnik upnikom s predlogom prisilne poravnave ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo terjatev v roku štirih let, pa naj bi se v skladu s predlaganimi spremembami zahtevani delež poplačila terjatev znižal na 30 odstotkov oz. na 40 odstotkov v primeru podaljšanja obdobja poplačila na osem let.
Sprejetje takšnega predloga bi po oceni OZS pomenilo "neposredno 'legalizacijo kraje' malim upnikom". Zbornica tudi, kot poudarjajo, "ne more pristati na še nadaljnje poslabšanje položaja malih in mikro podjetnikov in obrtnikov, ki so ravno v postopkih prisilne poravnave povsem diskriminirani".

Predsedniki parlamentarnih strank so se na političnem vrhu v Ljubljani soglasno dogovorili, da poslanske skupine v DZ pozovejo, da podprejo začetek postopka za spremembo ustave, s katero bi v ustavo zapisali t. i. zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine. Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, po besedah predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja  še niso določili, saj mora vlada višino in strukturo ustavne omejitve najprej strokovno utemeljiti. Predlog ustavne spremembe bo pripravila vlada, v DZ pa bi ga vložile poslanske skupine.
Premier v vnosu omejitve zadolževanja vidi pomembno sporočilo tako navznoter kot navzven. Ustavna kategorija omejitve zadolževanja bo tako vlade zavezovala in se je bodo morale držati. Vse prihodnje vlade bodo tako pred odločitvijo, da bodisi omejitev spoštujejo bodisi prenehajo vladati. Pahor je sicer izrecno zatrdil, da koordinacija predsednikov strank ne nadomešča suverene volje DZ, ki je gospodar postopka, a iz preteklih izkušnjah je po njegovih besedah moč razbrati, da takšni nasveti predsednikov parlamentarnih strank poslancem niso neuslišani.

V nekaterih medijih se je  pojavilo napačno povzemanje, da je predsednik vlade Borut Pahor v vlogi poslanca najmanj v 54. plačnem razredu in naj bi prejemal poleg plače predsednika vlade tudi najmanj 3.827 EUR bruto poslanske plače. Iz vlade so včeraj pojasnili, da mora v skladu s 115. členom Ustave predsednik vlade opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade. Borut Pahor tako trenutno prejema le plačo predsednika vlade in z naslednjim dnem, ko ne bo več v funkciji predsednika vlade, bo vstopil v "delovno" razmerje z Državnim zborom in prejel odločbo o plači. Če bi prejemal dvojno plačo, bi to pomenilo dvojno prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje in dvojno delovno dobo, kar pa seveda ni mogoče. Tudi pri dosedanjih menjavah vlade je Državni zbor ravnal enako. (TFL)